Created README.md and sample run.
This commit is contained in:
1
data_sample/KOST/raw_small/L-1819-030.txt
Executable file
1
data_sample/KOST/raw_small/L-1819-030.txt
Executable file
@@ -0,0 +1 @@
|
||||
Moje najlepše potovanje je bilo pre 9 letih. Potoval sem s mamom v Opatijo. Tam sem šel kod strica in sem kod njega prenočeval. Tamo sem bil 10 dni. Tamo sem vse jedel. Najlepši del potovanja je bil moj rojstni dan (10 let). Mama in stric sta napravila parti in kupila veliko poklonov. S tim so me iznenadil in sem bil zelo srečen. 10 dan sm se vozili z gliserjem po morju in mi je bilo zelo všeč. Tako posebno je bilo zaradi mojega rojstnega dana. Stric je imal prijatelja [XImeX], ki je imal restavracijo. [XImeX] me je rad imal in jaz sem mu peval pjesme.
|
||||
1
data_sample/KOST/raw_small/L-1819-066.txt
Executable file
1
data_sample/KOST/raw_small/L-1819-066.txt
Executable file
@@ -0,0 +1 @@
|
||||
Pero Antič je najpomembnejši človek v zgodovini sporta v Makedoniji. To je moje mnenje. Pero Antič je makedonski reprezentant. On je prvi makedonski košarkar ki je igral v NBA. Igral je za Atlanta Hawks in je tekmoval 3 leta. Tudi je igral za Crveno Zvezdo, Fenerbahče, Olimpijakos. Ko je tekmoval za Olimpijakos dvakrat je osvojil Euroligo. Pero Antič je bil med najboljšimi na Evropskem turniru v košarki in Makedonija je končala na 4 mestu. V NBA svoj največi uspeh je imal kot je prišel do finale Istočne konferencije, ampak Atlanta je izgubilo to serijo. Pero Antič je skoraj bil izbran za presednik makedonsko košarkarsko federacijo.
|
||||
2
data_sample/KOST/raw_small/L-1819-098.txt
Executable file
2
data_sample/KOST/raw_small/L-1819-098.txt
Executable file
@@ -0,0 +1,2 @@
|
||||
Ko sem imela štirinajst let sem šla v Španijo z svojo plesno skupino in to je še vedno moje najlepše potovanje. Prenočevali smo v lepom hotelu ampak ne morem se spomniti kako je ime mesta. Hrana mi je bila zelo všeč in spomnim se sladoleda, ki sem tam jedla. Vsak dan smo šli na plažo in nisem skrbila za svoje probleme.
|
||||
Spoznali smo veliko novih oseb iz drugih držav, ampak to potovanje je bilo posebno, ker sem bila z svoji prijatelji, s kateri se ne vidim več. Po povratku doma nam se pokvaril avtobus v Italiji in smo na eni bencinski črpalki dolgo čakali da novi avtobus pride po nas. Bilo je hladno in bili smo lačni in utrujeni, ampak smo vsi bili skupaj. Ko smo čakali na bus, sem bila jezna ker sem mislila da je to bil slab konec mojih počitnic, ampak zdaj mi se zdi kot ena super zgodba.
|
||||
1
data_sample/KOST/raw_small/L-1920-150.txt
Executable file
1
data_sample/KOST/raw_small/L-1920-150.txt
Executable file
@@ -0,0 +1 @@
|
||||
Zdaj živim v Ljubljani. Moj naslov je [XNaslovX]. Študiram na [XFakultetaX]. Študiram [XStudijskaSmerX] in sem 1 letnik 2 stopnja. V Ljubljani sem prišla v Septembru. Na koncu Septembra. Slovenija mi je všeč. Tudi Ljubjana. Dežala je zelo slikovita. Ima čudovito naravo. Všeč so mi centar mesta, stari grad. Vse je zeleno, hribe, reki. Nije mi všeč vreme. Pogosto dždi ali je maglevito. Preveč ima promet po cesti. Hrana je brez okusa. Kolegi so mi Slovenci, samo jaz sem iz Makedonije. Oni so zelo dobri. Pomagajo mi. Slovenci so gostoljubivi. Niso visoki preveč Slovenci, Slovenke so nizke.
|
||||
4
data_sample/KOST/raw_small/L3-1920-141.txt
Executable file
4
data_sample/KOST/raw_small/L3-1920-141.txt
Executable file
@@ -0,0 +1,4 @@
|
||||
Želim začeti s kratko zgodovino televizije in pogledati kako se ona je vstopila v naše domove. Korenine televizije segajo v 19 . stoletje, izumljen pa je bil v tako imenovani 5 . informacijski revoluciji. Leta 1884 v glavo Paula Nipkowa pride ideja mahanske televizije – prenos slike na daljave. V tem času je bilo samo možno prenašati zvok in podatke na daljavo (radio, telegraf, telefon itn.). Kasneje Boris Rosing preide iz mehanskega na elektronski sistem televizije s pomočjo elektronskega teleskopa. Še vedno to izgleda kot velika škatla, ampak se poveča zalon. Leta 1923 se pojavil Zworykinov ionosklop. Prvi prenos gibljive slike na daljavo pa je bil leta 1925 . Vseeno takrat še ni vslopila televezija v domove. V naljevanju so bili veliko eksperimentov in poskusov za izboljšavo tako prenosa slike na daljavo kot samega aparata (televizorja). Zlata doba televizije se začne v 1950-ih. Taktrat se ustvarja milijonsko televizijsko občinstvo v 1950 . in 1960 . letih. To pomeni, da že imamo vpogled v javnost po celotnem svetu. Televizija množično vstopi v domove in postane medij za zabavo, ljudje vse bolj pogosto preživljajo prosti čas pred zaslonom. Danes že imamo barvno televizijo, ker prej je bila črno-bela. Imamo celo pametno ali t . i . hibridno televizijo, ker gra za konvergenco med računalnikom in televizijo.
|
||||
Dandanes skoraj vsak ima doma televizijo. Mislim, da če nimaš televizora, lahko, bom rekla, ustvariš televizor na računalniku, tablici, celo na telefonu lahko gledaš različne oddaje. Sodobna družba je odvisna od digitalnih medije in njihovih prenosnikov. Ne moramo si zamisliti življenja brez telefona, on je postal podaljšek našega telesa. Zasledila sem tak trend, da starši, ko želijo pomiriti otroka vklopijo televizijo, na primer risanke. Pogosto tudi med vsakem obrokom. Potem pa otrok ima navado, da ne more jesti brez nekaj vklopljenega, brez risanke na televizije, tablici, telefonu ipd . Tako televizor oz. digitalni prenosnik postane neke vrste varuška za otroka, ki poskrbi za to, da bi otrok sedel v miru in recimo ne jokal in imel kaj početi.
|
||||
Imam dve nečakinje, ena je na dva leta starejša od druge. Eva je starejša, sedaj že je 5 let stara in njena mama je vedno vklopila risanke med obrokom, potem pa dala igrati s tablico tekom dneva. S časom je zasledila, da otrok ne more jesti brez vklopljene risanke in zelo veliko časa igra videoigre in ne želi iti ven. Ko se je pojavil drugi otrok, poskusila odstraniti ta problem in dati manj igrati na tablici in manj gledati televezijo. Upam, da njej je uspelo, ker sedaj je tako važno preživljati več časa zunaj in se aktivno gibati.
|
||||
Moje mnenje je, da starši morajo sami manj gledati televizijo in manj vklopiti jo otrokam. Naj sami starši več časa preživljajo in se igrajo z svojimi otroki, ker za nas je tako pomembna pozornost starših. Seveda, ko so straši zelo utrujeni lahko izkoriščajo možnost varuške-televizije.
|
||||
2
data_sample/KOST/raw_small/L4-2021-059.txt
Executable file
2
data_sample/KOST/raw_small/L4-2021-059.txt
Executable file
@@ -0,0 +1,2 @@
|
||||
Srečno Novo Leto in vessel Božič.
|
||||
Torej, začnimo z najpomembnejšim: v Ukrajini Novo Leto je bolj pomemben praznik, za Bozič. In Božič mi imamo 7 januara, ne pa 25 decembera. Na Novo Leto vse imajo praznično mizo. Glavna jed je običajno francoska solata. Običajno praznujejo z družino. Ob 12 pogosto ljudi grejo na ulico in streljajo ognjemet. Potem otroki najdejo darila pod »Božnično« jelko, ampak mi imamo »Novo-letno« jelko. Mislim, da včasih ljudje dajejo darila prijatiljam. Jaz ne maram zimo, vendar Novo leto za me je vsaj nekaj veselja. Kot sem bil otrokom, je bilo zanimivo in zabavno prejemati darila. Zdaj to je zelo težko izbrati darila.
|
||||
2
data_sample/KOST/raw_small/SSJLK-22-072.txt
Executable file
2
data_sample/KOST/raw_small/SSJLK-22-072.txt
Executable file
@@ -0,0 +1,2 @@
|
||||
Zelo rada imam slovanske jezike, saj je tudi moj materni jezik, ukrajinščina, slovanski jezik. Ko sem bila v šoli, veliko slišala o Sloveniji: majhni, prijetni in neverjetno lepi deželi. Tako zaradi moje ljubezni do slovanskih jezikov in Slovenije, slovenščino študiram že tri leta. Všeč mi je praksa prevajanja. Na univerzi pogosto prevajam iz slovenščine v ukrajinščino. V prihodnosti želim delati kot slovensko-ukrajinska prevajalka.
|
||||
Na 58 . seminarju slovenskega jezika, literature in kulture hotela bi izvedeti več o slovenski kulturi in izboljšati svojo slovenščino, predvsem izgovorjavo.
|
||||
1
data_sample/KOST/raw_small/SSJLK-22-078.txt
Executable file
1
data_sample/KOST/raw_small/SSJLK-22-078.txt
Executable file
@@ -0,0 +1 @@
|
||||
Že dolgo časa študiram slovenščino, ampak mi je še vedno težko. Vsak dan malo prevajam, uporavljam slovarje in slovnice, ampak premalo vadim jezik v živo. Zato seminar je tako pomembno za mene: moram slišati slovensko, plavati v jeziku za nekaj časa. Predvsem me zanima slovensko literaturo, rada bi pa tudi lahko govorila bolj naravno in lažje, da še nisem dosegla. Literarna dela ki prevajam, vedno jih delim s študenti na Univerzi v Buenos Airesu, in jih naučim vsega, ki sem se naučila o slovenski književnosti. Za študente tema je zelo zanimivo, ker v Argentini se ne ve veliko o kulturi srednje-vzhodne Europe. Vedno me prosijo za nova in nova literarna dela za branje, in se trudim nenehno obnavljati. Tudi intervjuvim slovenske pisatelje in filozofe ko grem na seminar, ker potrebujem teoretično gradivo, potem jo objavim na univerzi.
|
||||
Reference in New Issue
Block a user