This file contains ambiguous Unicode characters that may be confused with others in your current locale. If your use case is intentional and legitimate, you can safely ignore this warning. Use the Escape button to highlight these characters.
Želim začeti s kratko zgodovino televizije in pogledati kako se ona je vstopila v naše domove. Korenine televizije segajo v 19 . stoletje, izumljen pa je bil v tako imenovani 5 . informacijski revoluciji. Leta 1884 v glavo Paula Nipkowa pride ideja mahanske televizije – prenos slike na daljave. V tem času je bilo samo možno prenašati zvok in podatke na daljavo (radio, telegraf, telefon itn.). Kasneje Boris Rosing preide iz mehanskega na elektronski sistem televizije s pomočjo elektronskega teleskopa. Še vedno to izgleda kot velika škatla, ampak se poveča zalon. Leta 1923 se pojavil Zworykinov ionosklop. Prvi prenos gibljive slike na daljavo pa je bil leta 1925 . Vseeno takrat še ni vslopila televezija v domove. V naljevanju so bili veliko eksperimentov in poskusov za izboljšavo tako prenosa slike na daljavo kot samega aparata (televizorja). Zlata doba televizije se začne v 1950-ih. Taktrat se ustvarja milijonsko televizijsko občinstvo v 1950 . in 1960 . letih. To pomeni, da že imamo vpogled v javnost po celotnem svetu. Televizija množično vstopi v domove in postane medij za zabavo, ljudje vse bolj pogosto preživljajo prosti čas pred zaslonom. Danes že imamo barvno televizijo, ker prej je bila črno-bela. Imamo celo pametno ali t . i . hibridno televizijo, ker gra za konvergenco med računalnikom in televizijo.
Dandanes skoraj vsak ima doma televizijo. Mislim, da če nimaš televizora, lahko, bom rekla, ustvariš televizor na računalniku, tablici, celo na telefonu lahko gledaš različne oddaje. Sodobna družba je odvisna od digitalnih medije in njihovih prenosnikov. Ne moramo si zamisliti življenja brez telefona, on je postal podaljšek našega telesa. Zasledila sem tak trend, da starši, ko želijo pomiriti otroka vklopijo televizijo, na primer risanke. Pogosto tudi med vsakem obrokom. Potem pa otrok ima navado, da ne more jesti brez nekaj vklopljenega, brez risanke na televizije, tablici, telefonu ipd . Tako televizor oz. digitalni prenosnik postane neke vrste varuška za otroka, ki poskrbi za to, da bi otrok sedel v miru in recimo ne jokal in imel kaj početi.
Imam dve nečakinje, ena je na dva leta starejša od druge. Eva je starejša, sedaj že je 5 let stara in njena mama je vedno vklopila risanke med obrokom, potem pa dala igrati s tablico tekom dneva. S časom je zasledila, da otrok ne more jesti brez vklopljene risanke in zelo veliko časa igra videoigre in ne želi iti ven. Ko se je pojavil drugi otrok, poskusila odstraniti ta problem in dati manj igrati na tablici in manj gledati televezijo. Upam, da njej je uspelo, ker sedaj je tako važno preživljati več časa zunaj in se aktivno gibati.
Moje mnenje je, da starši morajo sami manj gledati televizijo in manj vklopiti jo otrokam. Naj sami starši več časa preživljajo in se igrajo z svojimi otroki, ker za nas je tako pomembna pozornost starših. Seveda, ko so straši zelo utrujeni lahko izkoriščajo možnost varuške-televizije.
