Učna ura slovenščine v 3. letniku gimnazije. Tema je povedek. [Gos] snemanje Mateja Strmšek transkripcija MatejaS 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Učna ura slovenščine v 3. letniku gimnazije. Tema je povedek. 2010-01-21 terenski posnetek 2010-01-21 gimnazija, družboslovje CE Slovenske Konjice 2010-01-08 se je že začelo torej kaj vemo o povedku ? kaj vemo o povedku ? da so goli ali zloženi kako ? … da so lahko goli ali zloženi a to že vemo o pove o povedku ? da so lahko goli ali zloženi ja ja to že vemo ker smo prejle delali neke primere kaj pa sicer vemo o povedku glede na osebek oziroma na predmet ? da izraža neko dogajanje da izraža dogajanje še kaj ? razen dogajanja izraža kaj nam še pove povedek ? naklon naklon predmetu da sklon predmetu napoveduje sklon super kako rečemo temu razmerju ? eee vezava vezava drugič eno je vezava kaj še v kakšnem odnosu sta pa osebek in povedek ? ja oblika poved eem ne oblika ja po oblika povedka je odvisna od eee oblike osebka to pa je eem ujemanje ujemanje to pomeni da v bistvu osebek napoveduje povedek to recimo do zdej že vemo o povedku ja drži ? torej danes bomo na novo spoznali še ostale značilnosti povedka lahko si napišete kar naslov povedek pa se bomo najprej malo pogovorili o tem kako to besedo sploh izgovarjamo prideš prosim [ime] in mi napišeš izgovor besede povedek na kakšen način [ime] to delamo ? mmm ? eem na kakšen način ugotavljamo izgovor besede ? ka ni ostrivci aja z naglasnimi znamenji ? lahko tudi z naglasnimi znamenji ampak s čim si boš pomagala ? rodilnikom kako praviš ? z rodilnikom z rodilnikom torej če rečeva kdo ali kaj povedek potem je koga ali česa ni povedka povedka in če gre tale e ven torej če izpade kaj to pomeni ? da se ta e izgovori široko tako kot s ti eee si ti zapisala ali kako drugače da je polglasnik … ne polglasnik polglasnik kot polglasnik ja se sn misla to dat pol sn pa narobe aha aha v redu no torej narobe naredla kontra gospa problem je da ne vemo kako se zapiše polglasnik ne gospa takole ja torej ne bo povedek ne bo povedek ampak povedek čim krajši čim krajši torej polglasnik kako pa je z osebkom ? tud bo osebek osebek osebeka torej spet e izpade in se bo spet izgovarjal ozko kratko torej osebek kot polglasnik v redu ? osebka torej ne bomo govorili povedek če pa bomo se bomo pa p popravljali velja ? povedek torej v redu odprete prosim učbenike in sicer na strani enaindvajset prvi primer v tistem oranžnem okvirčku se glasi takole Peter je zaspal drugi primer pa Peter je zdrav poskušali bomo najti razliko med obema primeroma ja torej določite stavčne člene posebej torej bodite pozorni ali gre za osebno glagolsko obliko ali morda ne a ste že ? [ime] vprašanje ti pravi ob prvem stavku odgovorite na vprašanje kaj se je zgodilo s Petrom torej določite povedek eem kaj se je zgodilo s Petrom ? zaspal je zaspal je iz česa je ta povedek [ime] sestavljen ? eem kaj se skriva v povedku ? je to osebna glagolska oblika ali morda ni ? ja povej [ime] glasno je je [ime] kima [ime] prikimuje je ne zakaj [ime] torej je ? zakaj je to osebna glagolska oblika ? eem een ker je glagol v osebni obliki ne kako veš da je to osebna oblika ? kaj izraža ta glagol ? mmm neko dejanje je zaspal osebo ne da je on zaspal ja l je na koncu kaj pa če bi bila ženska ? zaspala bi pa ona zaspala torej je zaspal l izraža moški spol tretjo osebo ne če bi pa bila ona je pa zaspala ne ja ampak je ne bi pa spet vedeli da gre za njo žensko torej je to osebna glagolska oblika ? da ker izraža osebo kaj pa pri drugem primeru ti pravi takole [ime] ob drugem stavku odgovorite na vprašanje kaj se dogaja s Petrom in določite povedek ali je tudi ta povedek samo iz osebne glagolske oblike ? kaj je osebna glagolska oblika v tem primeru ? je je točno tako kaj pa je zdrav torej ? mmm Peter je zdrav kaj pa je zdrav ? mmm mmm kot besedna vrsta prislovno določilo kako se boš vprašala ? prislovno določilo eee besedna vrsta pridevnik kakšen pridevnik ker se vprašaš kakšen je Peter torej Peter je zdrav če bi zdaj takole naredili ne najprej smo imeli Peter je zaspal drugič pa imamo Peter je zdrav je tole osebna glagolska oblika je zdrav bi bil pa kaj ? polnopomenska beseda in sicer pridevnik pridevnik pridevnik kaj pa tukaj v zgornjem primeru Peter je zaspal ? vse skupaj glagol osebna glagolska oblika torej [ime] zak [ime] zakaj torej je v temle primeru ni sam zase osebna glagolska oblika ? zato ko je do dopolnjuje eem glagol pr zaspal mislim … čas torej določa pove glagolski čas to se je zgodilo torej v preteklosti v preteklosti je zaspal torej samo pomaga tvoriti preteklik je ni posebej osebna glagolska oblika zdej pa iz tega izhaja teorija ne v prvem primeru imamo torej eno osebno glagolsko obliko v drugem primeru pa imamo eno plus polnopomensko besedo kakšen je povedek v prvem primeru in kakšen je v drugem primeru ? v prvem je zložen v prvem je zložen Peter je zaspal je gol goli povedek torej ne je gol ne gol kaj pa v drugem primeru ? zložen zloženi evo in imamo tukaj napisano torej če imamo zgolj osebno glagolsko obliko imenujemo tak povedek goli povedek če pa imamo tako kot je v drugem primeru Peter je zdrav je pa je osebna glagolska oblika zdrav pa je nova polnopomenska beseda torej bo tak povedek zloženi povedek s katerimi mislite da se bomo posebej ukvarjali z golimi ali z zloženimi ? zloženimi seveda ne torej z golimi načeloma ne bi smelo biti težav goli povedki ne bi smeli povzročati težav težje razumljivi so gotovo zloženi lahko gremo naprej ? ja ? če prelistate na stran dvaindvajset imamo nov sklop primerov Ana poje Ana mora prebrati roman Ana se smeje in tako naprej ste našli ? ja torej naloga pravi takole v naslednjih stavkih poiščite osebne glagolske oblike torej ugotavljali bomo kateri stavki so goli kateri so zloženi in potem ko bomo ugotovili kateri so zloženi bomo ugotovili še na kakšen način torej kako so zloženi najprej torej prosim če poiščete gole in zložene stavke torej kaj morate iskati ? ali je ena osebna glagolska oblika ali je torej samo osebna glagolska oblika ali je še kaj zraven ne ali je še morda kakšna druga polnopomenska beseda zraven torej mislim da večina ste naredili ja ? no pa poskusiva [ime] Ana poje Ana poje goli najprej vprašaj se najprej torej goli kaj je Ana je osebek ja eem poje je pa povedek povedek torej kaj se dogaja z Ano Ana poje bi bil torej goli povedek se strinjate ? goli mhm ja dobro soseda eee Ana mora prebrati roman eee Ana je osebek eee prebrati je povedek mora prebrati je povedek eee mora prebrati daj mi odgovori na vprašalnico kaj se dogaja z Ano ? torej kaj se dogaja z Ano [ime] ? Ana mora prebrati mora prebrati in kaj je potem roman ? eem pridevnik koga ali kaj mora prebrati eee predmet predmet ne eem torej povedek v tem primeru je mora prebrati bi bil ta povedek goli ali zloženi ? eem zloženi zloženi v redu zaenkrat dovolj bomo potem pogledali na kakšen način je zložen sosed oziroma tukajle bi nadaljevali ne [ime] eem Ana se smeje se smeje je povedek je povedek je goli al je zloženi ? goli goli seveda kaj ti tisti se pomaga delati ? to je samo pomožni glagol se tako biti Ana je študentka [ime] Ana eem to je študentka povedek torej kaj je zdej povedek ? je študentka je študentka je študentka se strinjate ? goli al zloženi ? mmm goli zložen zložen kaj je študentka kot besedna vrsta [ime] ? aja osebek ja ja kot besedna vrsta študentka kaj je študentka ? samostalnik samostalnik torej če si rekla da je to skupaj povedek bo zagotovo kakšen goli al zloženi ? ja … zloženi zagotovo zloženi bomo še potem pogledali na kak način zloženi v redu dajva naprej [ime] mmm Ana je prišla domov je prišla je povedek eee goli goli zakaj tisti je kaj tisti je pomaga ? preteklik tvoriti torej preteklik v redu in še [ime] Ana samo poje samo poje je povedek samo poje je povedek v redu kaj je samo kot besedna vrsta seveda to je členek členek torej kakšen bo tale povedek zloženi al goli ? zloženi goli če je členek je členek polnopomenska beseda ? goli torej spet goli povedek posebej si bomo zdej pogledali zložena povedka ne v katerem primeru v dveh primerih smo imeli zloženi povedek prvič je bil kateri primer ? Ana mora Ana mora prebrati roman torej Ana mora prebrati roman rekli smo oziroma ste da je mora prebrati povedek a je to tak klasičen povedek ? ne ni klasičen povedek kaj je mora ? kakšna oblika glagola je morati ? hoteti želeti moči morati kakšni glagoli so to ? modalni modalni modalni fazni naklonski modalni torej ne torej naklonski glagoli a je to polnopomenski glagol morati kaj se poleg njega ponavadi nahaja še ? še en še eden in sicer kakšna oblika tistega še en enega ? nedoločnik nedoločnik ali je prebrati torej nedoločnik ? eem ja torej oblika glagola vendar v nedoločniku kadar imamo torej takšno strukturo kot je zdajle v tem našem primeru pravimo da mora tvori vez prebrati pa je povedkovo določilo dobro še en primer smo imeli Ana je študentka torej Ana je študentka in smo rekl ste rekli ne da je tole vse skupaj povedek iz česa je sestavljen zdej ta povedek ? je pa študentka ja kaj bo je ? glagol glagol vez torej vez a je to osebna oblika pomensko popolnega al pomensko nepopolnega glagola ? … tako je nepopolnega nepopolnega nepopolnega kaj pa bo študentka kot besedna vrsta ? samostalnik samostalnik in sicer v čem ? v katerem sklonu ? v imenovalniku tako je imenovalniku v imenovalniku imenovalniku torej študentka se bo pa imenovalo kako ? povedkovo določilo določilo določilo povedkovo določilo povedkovo določilo torej označimo takole s črticami pazite to niso pikice če ni razločno vidno al je pikica ali črtica ni nič torej jasno mora biti razvidno da so to črtice in to je torej prvi primer ali pa prva možnost zloženega povedka torej prvič je lahko povedek zložen iz vezi in povedkovega določila zdej dva primera imamo ne kaj se lahko nahaja v vezi ? mi imamo zdej tale primer za vez je zdaj najprej napisano to kar bo tukaj napisano je napisano za vez ne za povedkovo določilo bo tukaj spodaj pom torej osebna o oblika definitivno pomensko nepopolnih glagolov je tukaj prvič smo imeli da je vez mora in drugič smo imeli da je vez tale je je je v našem primeru pomožna glagolska eee o eee torej pomožni glagol biti v smislu lahko bi bil v smislu tudi postati Ana je razumljivo ? v drugem primeru tam pri mora so to torej naklonski glagoli morati hode hoteti želeti smeti moči in tako naprej lahko pa bi v vezi imeli še fazne glagole začeti končati nadaljevati nehati in tako naprej torej to je vez kaj pa se skriva zdej v povedkovem določilu ? v temle primeru kaj smo imeli v povedkovem določilu ? nedoločnik tako je torej glagol v nedoločniku to imam čisto tukaj na koncu napisano ne torej glagol v nedoločniku kaj smo imeli v temle primeru ? samostalnik samostalnik pazite v katerem sklonu ? v imenovalnilniku imenovalniku v imenovalniku lahko pa bi si zdej na hitro izmislili še en primer recimo Ana je ne vem vesela Ana je vesela bi spet bil je vez ne kaj pa bi vesela bilo ? pridevnik pridevnik pridevnik v katerem sklonu ? spet mmm v imenovalniku imenovalniku ker bi rekli Ana je kdo ali kaj ne torej pridevnik bi bil v imenovalniku torej tretja možnost povedkovo določilo tretja možnost za povedkovo določilo je torej tako kot je v temle primeru v tem primeru pridevnik v imenovalniku aja torej samostalniška beseda v našem primeru je to samostalnik v imenovalniku pridevniška beseda v našem primeru je to pridevnik v imenovalniku in tretjič nedoločnik torej glagol v nedoločniku torej meni se zdi najbolj problematično odločiti se ali je tale je pomensko popoln ali je ta je pomensko nepopoln ja ? kako boste to vedeli ? kaj boste preverjali ? kaj mu najprej sledi sledi in potem je še ena stvar ki si jo morate zapomniti poskusili si boste dati v rodilnik torej zanikati boste poskusili Ana je vesela zdej pa zanikajte Ana ni vesela Ana ni a se z eee z osebkom kaj zgodi a se mu spremeni sklon ? ne ne spremeni se sklon dajmo še tukaj Ana je študentka Ana ni študentka Ana ni torej sklon osebka se ne spremeni takrat boš vedel da gre za povedkovo določilo in to prosim da si res očitno označite torej če se sklon osebka osebku nič ne spremeni seveda gre za glagol biti ne potem veš da gre za povedkovo določilo torej to je bila zdej prva vrsta zloženih povedkov odprite delovni zvezek prosim bomo naredili dve nalogi torej v delovnem zvezku na strani štirinajst tretja naloga av ste ? ste ne ja tretja naloga pravi takole povedke iz naslednjih stavkov vpišite v preglednico pa če se strinjate vsak prebere en primer pa bomo ugotovili ali je zloženi ali je goli pa prosim če glasno prebereš a ne torej [ime] mislim da sva medve na vrsti praznikov so se veselili tako otroci kot starši torej kaj bova najprej iskali ? so se veselili povedke bova iskali ja torej so se veselili eem goli al zloženi ? goli seveda goli povedek komu ni jasno zakaj je to goli ? veseliti se je nedoločnik ne osnovna oblika glagola veseliti se to je povratni ja ? so se veselili samo pomeni da so se kdaj veselili ? v preteklosti v preteklosti torej samo napoveduje preteklik torej ni nič zložen v redu [ime] izvoli drugi primer z dovozne poti boste morali splužiti sneg eee boste morali splužiti splužiti vprašaj se po celoti se vprašaj kaj se dogaja torej kaj se dogaja ? morali splužiti kaj pa boste ? boste morali splužiti zakaj mora spadati boste zraven ? ker je tako ne ker vi boste če bi bili pa oni bi bilo pa bodo torej pomaga ti tvoriti splužiti torej boste morali splužiti iz česa je ta povedek sestavljen [ime] ? eem iz osebne glagolske oblike eee iz glagola in še enga glagola dajva najprej morali kaj je morali kam spada morali ? naklon naklonski naklonski naklonski glagol je to naklonski glagol ? dobro splužiti nedoločnik nedoločnik torej glagol v nedoločniku torej bo to goli al zloženi ? loženi definitivno zloženi [ime] smučišče je prekratko je prekratko povedek ja eem goli ne smučišče ni zdaj pa poglejmo torej smo rekli da nam tale je bo povzročal preglavice ne ga bom napisala za ta eee na tablo primer smučišče torej je prekratko je prekratko če zanikamo eee torej se sklon ne spremeni smučišče ni prekratko … ne spremeni ne spremeni smučišče je prekratko smučišče ni prekra kratko sklon se ne spremeni kaj pa je prekratko kako se boš vprašala ? kakšno kakšno torej bo to eem pridevnik pridevniška beseda pridevnik se bo skrival torej bo to skupaj povedkovo določilo … povedkovo določilo je prekratko je bi bila vez prekratko pa torej povedkovo določilo zloženi je torej to goli ali zloženi ? … zloženi povedek gremo naprej [ime] ne na bližnji gozdni jasi so igrala za najmajnše so je goli povedek ja kako veš ? poišči osebek igrala igrala zdej pa zanikaj ta primer ni igral ni igral ste videli torej se spremeni osebek oblika osebka seveda ja in zaradi tega je ta so torej ne bo povedkovo določilo so v redu dalje sonce ske s se je skrilo že ob petih se je skrilo je povedek ja in je goli povedek krasno je jasno zakaj ? v pretekliku se je skrilo ja [ime] een smem zdaj oditi eee smem oditi smem oditi super kaj je smem ? kakšen glagol kam spada glej eee osebna osebna smem jaz smem nedoločnik je smeti smeti kam spada ? v naklonskega h naklonskim glagolom torej bo to naklonski glagol oditi pa eee za glagol glagol v nedoločniku torej bi tole bilo povedkovo določilo to pa je torej določilo eee zloženi zloženi povedek razumljivo ? ja smem je pa vez ne tako je smem bi bila pa vez [ime] nadaljujeva eee nenadoma je začelo deževati eee je začelo to je m a je začeti pomensko popoln glagol ? ni začeti hoteti in tako dalje začeti ja začeti je ? mmm ? je je pomensko popoln ? ja hm ? mhm m m ni to je fazni glagol ne to je fazni glagol torej ni pomensko popoln glagol zato zahteva ob sebi še deževati obliko glagola [ime] mmm nedoločnik je deževati nedoločnik ? ja ja je ne torej je to zloženi al je goli ? zloženi eee zloženi zloženi definitivno in še zadnji primer [ime] eee marelice vsebujejo vitamine in eee vsebujejo vsebujejo je to goli al zloženi ? … goli eem … goli imate kakšno vprašanje ali je bila ta n i eee naloga jasna ? je bilo jasno ? dobro potem pa vas prosim da še naredimo šesto nalogo na naslednji strani pa ne bomo vseh primerov bomo samo sklop a torej potrebno je zanikati ja ? [ime] dajva gospod gospod Pangerc je ekonomist torej gospod Pangerc je ekonomist zanikaj gospod Pangerc ni ekonomist torej kaj bo zdej ta je ? bo to osebna glagolska oblika ? pomensko popolnega al nepopolnega ? nepopolnega popolnega popolnega al nepopolnega povej mi zakaj veš da enega al drugega osebek mi določi kdo ali kaj je ekonomist gospod Pangerc se oblika gospodu Pangercu pri zanikanju kaj spremeni da al ne ? ne ne če se mu nič ne spremeni in če je tam za jejem ekonomist kaj je to torej ? samostalniška beseda je kdo ali kaj ekot nomist umrl je eem bo to torej povedkovo določilo kakšen je torej ta je ? nepopoln nepopoln nepopoln gledaš torej vedno gledaš levo in desno stran zraven jeja na desni strani imate ekonomist ekonomist je torej gospod Pangerc je kdo ali kaj samostalnik v imenovalniku ja ? spredaj pa imaš gospod Pangerc koga ali česa ni gospo eee torej kdo ali kaj ni ekonomist kdo ali kaj ni ekonomist gospod Pangerc ni ekonomist ker se ti oblika nič s ne spremeni smo rekli da je to tista bistvena značilnost da gre za povedkovo določilo zbudil se je drugič ti si nam še ostala ne izvoli eee gospod eee Pangerc potuje v Nemčijo gospod Pangerc ne potuje v Nemčijo to pomeni se kaj spremeni ? ne nič se ne spremeni in še naslednji primer [ime] spet si ti na vrsti eee gospod Pangerc je že doma eee gospoda Pangerca še ni doma se spremeni zdej pa se spremeni kaj zdaj to pomeni da je glagol biti v tej povedi nepopoln polnopomenski polnopomenski a razumete zdaj razliko ? torej če je glagol biti v povedi polnopomenski se bo sklon osebku spremenil je to jasno ? zaka potuje je nepolno men zej nič več ni jasno gospa ka p t v prve v prvem primeru je je bil ka popolni al nepol nepolnopomenski nepolnopomenski ker rabiš pa nepolnopomenski tole polnopomensko otroci zapiši si pa če s ti meni rekla popolni to pa je tole zapiši si potem pa boš po zapisu vedel zeleni zapiši da je poved če je rekla nepolno gospa ka nepopoln pa nepolnopomenski pomeni isto ? seveda torej prvič ze či enkrat povedkovo določilo je ka to tu spodaj kamorkoli če se sklon osebka ne spremeni in takrat je oblika seveda kakšen glagol je to ? nepolnopome nepolnopomenski navadni povedek al kako naj rečem navadna osebna glagolska oblika polnopomenski pa je glagol biti polnopomenski pa je glagol biti torej polnopomenski pa je glagol biti torej če se sklon osebku kaj spremeni al ne spremeni ? spremeni seveda ta bo pa navadni povedek ne tako kot v tem primeru kje je zdaj ta primer ? gospod Pangerc je doma je doma boš kako označil stavčne člene ? gospod Pangerc je doma no označimo stavčne člene je doma je povedek je doma je povedek gospod Pangerc je že doma je že doma torej kdo ali kaj je doma gospod Pangerc je in kje je že doma pa ne bo nobenega povedkovega določila ker se sklon Pangercu spremeni razumemo ? koga ali česa ni doma ne boš odgovoril gospod Pangerc ampak gospoda Pangerca sklon osebka se spremeni ja ni tako enostavno to več ne torej še enkrat da povzamem v primeru kot imamo tukajle zapisan zapisano Ana je študentka Ana ni študentka pri zanikanju se sklon Ani torej osebku nič ne spremeni torej bo Ana je študentka je vez študentka je oblika samostalniške besede samostalnika v imenovalniku bo pač povedkovo določilo torej vez je tale biti pomožni glagol in eee kje imamo ? samostalniška beseda v imenovalniku to je povedkovo določilo v tem primeru gospod Pangerc je že doma gospoda Pangerca še ni doma se pa sklon gospodu Pangercu spremeni zato je ta je polnopomenski glagol biti to je vse samo dve stvari si torej moraš zapomniti se spremeni se ne spremeni oblika osebka ja in gledaš kaj je torej v nadaljevanju ja ? torej gledaš desno in levo od je razumljivo ? a nam je še en primer ostal ali smo prišli do konca ? en en še en še je ne enega še imamo torej [ime] mislim da si ti na vrsti ne eee gospod Pangerc je utrujen je utrujen gospod Pangerc ni utrujen ni utrujen če se ne spremeni pol je zmeri v taki obliki je pol zmeri vez pa uno tako je tako je ne preverjaš še pa tako da pogledaš kaj je zdej v povedkovem določilu torej naredimo gospod Pangerc je utrujen smo imeli [ime] ja ja gospa ka vez kam zapišemo ni treba napisat čakaj malo še takole ne utrujen je tole pridevniška beseda v imenovalniku ja ? gospod Pangerc ni utrujen torej sklon osebku se ne bo nič spremenil v redu ? in to si morate zdaj pač zapomniti ne