Predavanje o vzgoji otroka, ki poudarja vzpodbujanje samostojnosti in odgovornosti, sprejemanje odločitev, pogovor z otrokom, izkazovanje ljubezni in vpliv partnerskih odnosov na čustveni razvoj otroka. [Gos] snemanje Jure Tompa transkripcija Dominika 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Predavanje o vzgoji otroka, ki poudarja vzpodbujanje samostojnosti in odgovornosti, sprejemanje odločitev, pogovor z otrokom, izkazovanje ljubezni in vpliv partnerskih odnosov na čustveni razvoj otroka. 2010-03-04 terenski posnetek 2010-03-04 akademski, družboslovje MB Maribor 2010-02-25 pozdravljeni danes nas je kr mal več zbranih a ne tk da vas je prav fajn pogledat en čist nekak bi rekli en mogoče res zaključek en rezime vsega kar smo na teh preteklih treh oziroma zdaj na četrtem srečanju govorili a ne dejansko zakaj je tolk pomembno da se mi sploh ukvarjamo s tem kako otroka vzgojit zakaj je tok pomembno da mi tam se dost z njim pogovarjamo pa nekak vzpostavmo do njega odnos da spoznamo kdo ta otrok v bistvu sploh je to je tist o čemer bomo dans govorili a ne ker vsi vemo a ne v kakšnem svetu živimo v bistvu v svetu ki je kr zahtevn za preživetje a ne vsak dan vsak trenutek našga življenja se mormo odločat od tega ne vem kaj bomo pili ne vem ko sn jz bla mala recimo v trgovini si mel kokakolo pa cedevito pa enih par takih stvari a ne zdaj maš kokakolo z rumom pa ne vem vodo z okusi a ne in vsak trenutek se otrok more odločit kaj je za njega tist trenutek najbolš in to je tud pomembno pr drugih stvareh ne vem v kero šolo boš šov kaj boš potem počel se odločaš a boš nardil domačo nalogo al pa ne recimo a boš sledil mogoče sošolcem ki počnejo kake take stvari ki ne veš če so čist v redu zate al niso al boš pa tam ostal pr sebi pa mislu s svojo glavo a ne zato je tolk pomembno da dejansko otroka že čist od onega čist majhnega naprej spodbujamo da čim več kar zmore naredi sam in da smo mi tisti ki mu v bistvu pomagamo da se uči pa ne sam uči v šoli a ne ker nam najprej pride na pamet ko rečemo učenje a ne ne samo v šoli a ne ampak tud na splošno v življenju da se uči čisto takih vsakdanjih stvari reševat svoje probleme se z njimi soočat da nismo mi tisti ki al prehitro mu pridemo nasprot pa mu začnemo preveč pomagat al pa ki ga kr pustimo nekje da sam reši stvar ampak smo tuki nekdo ki ki ga tam drži za roko pa mu pomaga jaz vem a ne hkrati pa mu dovoli da sam dela stvari in zakaj je to tk pomembno a ne zakaj je tk pomembno recimo da si otrok ne vem sobo pospravi bi rekli ne vem soba pospravljena al pa nepospravle ni nč tragičnega a ne ampak če recimo vzamemo to sobo ki jo mi pospravljamo vedno znova in znova a ne se ta otrok nauči da v bistvu se nč ne rabi potrudit da živi v enem okolju ki je njemu prijetno in zato je tolk pomembno vztrajat pri takih čist mogoče bi človek reku teh malenkostnih stvareh ker dejansko za otroka so pa zlo pomembne a ne in otrok se prek takih vsakdanjih stvari uči se odločit za tisto težjo pot ker tako zgleda ponavadi a ne smo ravno meli ravno včeraj smo meli skupino za starše in smo neko podobno temo meli a ne in smo že mi odrasli v bistvu govorili čisto a ne kolk je težko dejansko če se včasih odločiš za težjo pot ne vem če vzamemo čist kako tako banalnost recimo kavico nekdo ki zlo rad pije kavico kok težko je recimo se en dan odločit jaz pa danes ne bom pila kave pa maš občutek da ti vse gre narobe a ne in isto je otroku a ne kok kok težko se mu je včasih odločit da je drgačen ko drugi recimo sma govorile z mamico pa je rekla je prišla punčka domov cela žalostna zato ker ona ne sme gledat eee mislim da Sosedovi al neke oddaje nekega filma a ne pa vsi gledajo in kaj se jaz naj z njimi pogovarjam sej sploh nimam kaj govorit a ne čist sama sem kuk je težko recimo otroku v taki situaciji ker pa je pol res sam a ne tako doživla sej jih še velik ne gleda ampak ona je vidla samo tiste ki gledajo in je tud mamici na tak način predstavla in kok smo včasih mi starši pol v dilemi ko dejansko ne veš a je res v redu da otroku ne dovoliš gledat al bi blo bolš za njega da bi gledal al bi blo bolš za njega da bi ti z gledal z njim in smo včasih kr zmedeni a ne vem a se sm meni to pojavla al pr vas tud kaj ? mate kdaj ta občutek ? da sami več ne veste a mate prav al nimate ne zato ker v tem primeru točno veš da sigurno še je eden al pa dva al pa trije ki tud ne gledajo ne aha in takoj poveš nekoga a ta pa gleda ? nja on tud ne gleda ne to je nemogoče da bi jih trideset pa bi jih devetindvajset gledalo en pa ne ja ja točno ste rekli nemogoče a ne ja iz prakse povedano da to sigurno ni res ne mhm res je tako a ne ampak problem je ko otrok pa vidi samo tiste ki lahko a ne on tistih sploh ne vidi tistih mogoče je več ko polovica razreda tud ne sme gledat on vidi glih tistega sosedovega Mihota ko pa slučajno lahk gleda a ne in o tistem vam vedno vedno znova govori a ne ja sosedov pa lahko zakaj pa jaz ne smem zakaj si tak tečna a ne in bi rekli pa sej ta oddaja f končni fazi tud če jo gleda al pa ne ni ni tk bistveno bistven problem ampak kaj se on uči s tem a ne ko res mu ene meje postalvamo ko mi v njih verjamemo po tem se dejansko otrok uči tud odločat tud bit drgačen od drugih ker to to bi jaz rekla da je mogoče naj tisto najbolj taka past f kero se mi starši kr hitro ujamemo ne da nas ujamejo takoj na krivdi ne vem vsi majo lahk take kavbojke sam jaz jih nimam vsi majo lah eee ne vem vsi majo mobitele sam jaz ga nimam vsi lahko so za računalnikom sam jaz ne smem bit sej vemo ta vsi je zlo relativn ampak tuki je dejansko tist ko bi pol reko ja pa sej sej si res bošček tam a ne sej ti bo res težko a ne pa je res težko bit drgačen ko drugi ampak kuk je to pomembno da se pa otrok uči da v bistvu dobi dergačen pomen tud v redu da ni treba bit vedno enak da ni treba met eee ne vem ravno Levis zato ker majo vsi leviske da ni treba met točno tisga telefona ki ga majo vsi ampak da smo dergačni in da to ni nč slabega ker dejansko tu se tis začne a ne en občutek da si lah ti sam svoj dergačen in to je zlo pomembno da se lah odločiš za tisto težjo pot ja ker odločit se tk ko večina dela je kr enostavno a se strinjamo ? se a ne ? je dost težje nardit neki druga in dejansko je zato pomembno da se ti zmoreš odločit in da zmoreš za tisto odločitvijo stat ampak je zlo težko se odločit nekomu ki se nikol ni rabo odločat že v čisto majhnih stvareh kaj bo obleku kaj bo jedu kaj kdaj bo šov spat recimo čist takih stvareh k je v bistvu vsak otrok zlo hitro že z njimi soočen rdeča al pa vijolična majčka ne vem trenirka al kavbojke in to so ene take odločitve ki jih otrok čist lahko sprejme in se v bistvu s tem uči če se v eni fazi mi preveč za njega odločimo al pa preveč nekak pomagamo olajševat njegove probleme niti ne nauči se niti ne nauči soočat s problemi in mu je težko a ne se pol res odločit in seveda tist kar je pa najpomembnejše pogovor a ne ker vsi vemo recimo med dopusti vikendi ko mamo mi dost časa ko smo mi mirni sproščeni je v bistvu z otroki še kr sorazmerno lahko bit a se strinjamo ? ja se ne ? kdaj se začne največ težav ? zjutraj ko se ti v službo mudi al pa ne vem po popoldanskem ko prideš domov ob petih zvečer čisto utrujen a ne in potem tam vidiš otroka ki neki počne a bi lah rekli da je tako ? se lah strinjamo ? bi a ne ja tist pet minut do takrat ko je treba it od doma takrat je najtežje in eee zato je res pomembno da da smo tud tam z otroci ker takrat ko v bistvu otroci nas najbolj na nek način izzivajo k nas najbolj nam grejo na živce k nas najbolj motijo takrat je mogoče en trenutek ko nas pa naj ra najbolj rabijo ravno f tistem a ne smo malo govorili zadnjič o o tremah ki jih otroci majo jih zlo različno kažejo oziroma na zlo različne oblike govorijo kaj oni dejansko rabijo recimo otrok ko ti reče pust me na miru ne mi težit se zapre v svojo sobo kaj mislite a res to želi ? kaj si tak otrok želi ? pozornosti pozornosti okej ampak a je v redu če mi pustimo pa rečemo okej ti se lepo skuliraj v svoji sobi pa prid naslednji tedn vn ne a ne okej si kr želi da bi mal vztrajali da mal pridemo tja pogledat kaj se z njim dogaja otrok ki noče it z nami več ven na bazen to je brezveze kaj bo pa on s starši tam počel pa noče it na smučanje prej je pa rad hodu a ne ker tud ni fajn si v bistvu sploh tega ne želi ampak si želi bit z nj z nami ampak ne zna povedat na tak način da mu je težko a ne in tu tu je važno da mi to razumemo da tist ka on sporoča ni nujno enako tistemu kar rabi al pa en otrok tudi reče ne vem k ko dobi recimo v šoli slabo oceno kaj rečejo otroci a je kdo ki reče da se je premalo učil al pa se je prepozno začel učit no vaši mogoče rečejo ta večji mogoče bolj ti še ne tak zgodaj ko je že mal zrasto … del srednje šole recimo to takrat že mogoče ja al pa pol pa še tam včasih ja … al pa ja recimo kaj je najpogostejši izgovor ja učitelca mu je dala vprašanja ki sploh ni rekla da jih bomo pisali pa test je bil tk eee sej jz sn odgovarjal ampak ko sn na polovici pol že blo že kr konec sej ne morš tak hitro pisat a ne pa test se sploh ni dal brat tak je neki print čudn bil da se sploh ni dalo brat a ne pa sej so vsi slabo pisali idi kr pokliči mamice ti bodo povedle a ne to so tisti nekje najbolj pogosti odgovori bi jaz rekla ja in dejansko otrok res tam tak doživlja a ne in je fajn tuki kaj bi zaj mi nardili a ne a mu kaj pomagamo če mu rečemo čuj kaj si zaj zmišljuješ jaz vem da je vaša profesorca čist v redu a ne ti se nisi učil kaj mislite bi blo to otroku fajn ? ja okej še kaka ideja ? al pa mu rečt joj ti si pa res bogi sej jz vem jaz tud jz sn hodla na to šolo ta profesorca je bla že nekdaj taka bomo se na drugo šolo rajš prepisali ka pravite ? ne v redu ne ? aa ne ker otrok ko dobi en ko je mal razočaran ko dobi eno slabo oceno sej on tak ne rabi to je čist normalna reakcija da v bistvu on preloži krivdo na nekoga druga ker je njemu težko ker čist če se mi probamo v sebe vživet ko neki nam ne rata a ne ko si želimo da bi nekje uspeli pa se pa nam ne rata a ne da nam je tam težko ? včasih nas je mal sram včasih se pol krive že mal počutimo da da nismo se tiste stvari lotli tk ko bi se morali in pol kaj je najlaže nardit ? nekog enga drugega za odgovornega nardit ampak tu je pa važno da res res starši otrokom pokažemo kje kje je tist a ne da so oni odgovorni in da jih mogoče nea tuki kregamo a ne al pa jo pa zakaj si to dobo pa sej sn ti rekla da se bi mogo učit pa vidiš tisti film si gledal pa zato je pol slaba ocena a ne ampak da jih tu probamo čis slišat a ne da so v stiski in da verjamemo glej sej bo boljše ne to pomeni sam da se boš pač mogo naslednjič mal prej it učit pa bo pa bo v redu a ne in je tu res pomembno da da je čim več te komunikacije z otrokom ker kaj je tist najtežje a ne ko otroka v bistvu ne poznaš v bistvu ze sigurno zdaj je tk čas nekak narjen a ne da smo časovno če tako pogledamo z otrokom zlo malo a ne kolk pet šest ur recimo smo doma a ne od tega neki časa porabimo za pospravlanje neki časa porabimo še za kaj drugega a ne dejansko ostane mogoče res ene štiri ure kvalitetnega časa ki ga res lah z otrokom preživiš al pa še majn a ne čis odvisno od situacije in je tu res pomembno da da tukej res mi probamo bit z otrokom pa bomo rekli ja super a ne če bi blo vse idealno kaj pa če je v službi naporno pol priem domu pa še me cel kup opravil čaka a ne in kk naj bom zdaj jaz kvalitetno z otrokom ko sn utrujena ko sn jezna ko sn razburjena a ne in je tok pomembno da si mi najprej sebe ta čustva sploh priznamo da mi sami sebe sprejmemo sami seb priznamo kako smo kk se počutmo a ne ker je to predpogoj da bomo mi lahk otroka prav začutli razumeli pa bomo tud hkrati dovolili da je to kaj je ker nekje ko so recimo otroc otroke vprašaš kaj jim je v bistvu nekje najtežje a ne kdaj se oni najbolj grozno počutijo kaj mislite ka bi rekli ? mate kako idejo ? recimo ko si doma kaj je kaj je najbolj grozno ? ko so prepuščeni sami sebi okej ja copate obut ko si morjo copate malo za šalo malo zares a ne mhm ja najbolj grozn občutek je učit keder to mogoče tud mi vemo recimo ki smo ko smo mi odraščali a ne sej ni tk daleč najbolj grozno je ko maš občutek da morš skrbet za starše da si ti tisti ki si odgovorn zato a mama mama joka al je mama utrujena al je mama žalostna al je oče utrujen al je očetu težko al sta da sta še hujše da se oče pa mama tudi skregata a ne zarad otroka tu je tist kar je otroku najtežje recimo ne vem a priori smo ponavadi skupi različni ljudje a ne v večini primerov je tk jz ne vem kk je pr vas a ne ampak v večini primerov je tk da je recimo ena mamica ki je mal bolj popustljiva je ponavadi z očetom ki je pa mal bolj popustljiv a ne in kombinacija tega je da mamica reče neki oče neki drugega in če se to recimo pred otrokom zgodi jaz rečem pa sej pa pust pa sej bo že to nalogo naredo dej dej mu mir a ne pa reče ja ti vedno popuščaš no vidiš po pa id v redovalnico pogledaj pa poglej kake ocene so tam a ne in tuki je otrok pol res v stiski tu je tist ko začne pol on se čutit krivega da da sva se midva zarad njega skregala in hkrati ja ko jaz res mogoče včasih mal pridem pozno domov pa sem pa se mi je že v službi kaj zgodilo pa sem se tam že s kako kolegico skregala al pa mi je šef kaj naložu recimo in pol pridem domov pa recimo moja punčka je tam dol kaka miselte da je ? a mi kaj verjetno nagaja al ne ? smo zmenjene da bi mogla že prejšnji dan sobo pospravit ka mislite a je pospravla ? ne ne ? pa naloge še verjetno tud nima ne ne ? ja in če jaz obtežena pridem in pol z njo tisto nalogo nardim jaz tisto sobo pospravim pa z enim občutkom da mi je zlo težko a ne in dejansko kaj kaj bi jaz zdaj morala naredit recimo da bi se ta punčka v redu počutla ka mislite ? in da naj stopi en meter proč da lahko malo zadihaš ja sej … okej potem se bova pa dalje pogovarjale ja za začetek ja se pravi si priznat težko mi je a ne pa ne zarad tiste tvoje nepospravljene sobe kr to sn itak pričakvala ampak in rabim eno sekundo za sebe da se spravim pa da se umirim a ne ja in potem se lahk midve začnema o sobi pogovarjat ker če pa jaz to nem nardila bom pa kaj nardila nikol me ne ubogaš nikol ne nardiš tistega kar se zmeniva vedno sej sej točno vem kaj bo sploh s tebe a vam je kaj znano ? al sam men včasih ja pol se pa začnejo tisti stavki a ne pol nam je pa čez pet minut žal pa gremo tja pa jo pokrijemo pa ji damo lupčka pa lepo spi a ne v bistvu pa vemo ne da smo ji krivico nardili čist zarad tega ker sem jaz sm jaz tak reagiram zarad svoje stiske ne zarad tiste nepospravljene ne zarad nje a ne in to je tist se mi zdi za starše najtežje a ne ločit med tem kaj jaz čutim pa doživlam pa med tem kaj otrok doživla tud kaj partner doživla a ne in sprejet odgovornost da sn jaz jezna zarad sebe ne zarad tega kar otrok naredi da sn žalostna zarad sebe ne zarad otroka da je mene sram zarad sebe ne zato ko je moja punčka rekla ne vem ne vem kaj a ne da je men težko z čis zarad sebe ne zarad tega ka je ona naredla to to je tist najtežje a ne za nardit in to je tist ko nekak korakec pa korakec al pa mali drobček pa mali drobček najeda samopodobo recimo čist če se mi spomnimo čist pr seb a ne kok nam je recimo blo težko ne vem a se vam je kdaj zgodilo da vam neki blo zlo v redu ? ste uživali ob tem a ne in bi recimo pol prišla ati pa mami pa se s tem ne bi strinjala ah pa sej to je brezveze to to ni nič a ne a se je že komu kaj takega zgodlo kdaj ? da se niso strinjali je ne ? verjetno doskrat sploh mislim ženske mamo po navadi kr težave z mamami a ne se kr težko nekak najdejo oziroma ne vem večina verjetno si rekla nikol nočem bit taka ko mama ampak pol se pa slišim točno njen stavek izgovorim svoji hčerki recimo al pa svojemu možu točno tist ko sem rekla da nikol ne bom v takem odnosu ko sta bla moja oče pa mama recimo a e f točno takem se najdem a ni to hecno in in to je tist a ne in dejansko če jaz delam avtomatsko delam na način ko sn jaz recimo doma doživela na način ko je moja mama mene vzgajala ko je moj oče mene vzgajal a ne in avtomatsko reagiram na tak način in če je blo to v redu al pa ne in je fajn tuki da da probamo iz tega avtomatizma it se pravi ja da si vzamem tistih pet minut ko pridem nekod a ne in se res probam naravnat na tistega človeka ki je tam na drugi strani in da tam res vidim otroka ne ne nekaj kar si jaz želim da bi ta otrok bil ker če tak pogleamo naše otroke so si kr različni ne vem kolk otrok kaj maste enga dva ? kje ste kaj ? dva povprečje ja recimo a ne in če ta dva otroka pogleate a sta si kaj podobna ? pa ne sam na zunaj ampak tak na splošno nič a ne ? nič čist drugačna tak da če bi jih meli pet al pa šest verjetno bi blo zlo isto al pa če razred pogledam ma vsak otrok je čist svoj ja in kok je tuki nas lahk tud zlo hitro zapelje ko mi v svojem otroku vidmo glej ga je ne vem po takih malo bolj bolečih besedah takoj bolj strah in na impulz bi rekli jaz ga morem bolj pogumnega nardit a ne ga morem mal bolj nekak opogumit probat da bo drgačn postal a ne al pa recimo otrok ki je malo bolj tih bi ga kr na impulz kr nekak dali v tako situacijo da se bo mogo mal bolj naprej stopit da se bo malo bolj začel zase postavlat a ne in je zlo važno da tu pa res probamo videt kdo sploh ta otrok ka kaj sploh on rabi od nas in ka mislite da se mu kaj kaj ti otroci res rabijo ? a rabijo da jim mi pomagamo pa da jih mi ne vem ne vem recimo če vzamemo enga otroka ki je malo bolj tak nežen otrok malo bolj prestrašen se hitro razjoka ka kaj bi ta otrok rabo ? a bo ta … kako ? … mhm priložnost … priložnost mhm da mu damo priložnost torej temu ja se pravi on ne rabi da ga tam zdaj mi neki v vato zavijamo a ne oziroma da ga probamo reševat pa tud ne rabi da ga zdaj rinemo f težave pa glej sej ni noben problem sej to sploh nič ni a ne če pa je njega strah ampak rabi šanso sam da smo mi z njim in da ve da se lahko na nas vedno zanese in to je tist kar rabi in dejansko en ko prie ena taka sitacija je fajn da smo mi z njim in da ga poslušamo kk mu je ? ker čist če se mi spomnimo ko smo meli recimo kake težave pa pridemo tja pa svoji prjateljci recimo povemo veš ne vem včeraj mi je pa mož to pa to naredo prjatelca pa nam reče ja pa sej sem ti rekla sej sej to itak nič ni to je to je kr nekaj brezveze sej to bo vse minlo a bi jaz bla zadovoljna s tako prijatelco ka mislite ? ne ne ? al pa prijatelco ki bi rekla ja veš tam eee to pa to naredi pa bo vse drugač pa pa se boš vse spremenilo pa bo on dergačen ti mu lepo kosilo skuhaj pa kavico mu postreži pa boš vidla čist dergač bo ka pa takšna ? bi bla zadovoljna ? mogoče bi mož bil mož bi bil a ne ja ampak ne dolgo jaz pa vsekakor ne bi bla a ne in ka kaj pa mi želimo res od nekoga k mu lahk rečemo prjatel nas posluša nas posluša okej da nas posluša pa sliši kaj mi pravmo ne da razmišla o tem kaj bi on naredo v taki situaciji oziroma kk bi mi pomago a ne tu mislim da se tud eee me ženske pa moški največkrat počmo a ne ko mi želimo svojmu možu neki povedat kako nam je in kk nam je težko in kaj mož na impulz nardi ? nam začne pomagat ja veš pa pa to si tk če bi si eee če bi si tole nardila pa čas razporedila bi blo pa drugač a ne in kaj mislite kk kk se počutmo ? če naši možje to nardijo s tem reče nesposobna si okej ja in nas to zelo zelo jezi kr pa me vemo da smo sposobne a ne in dejansko tud smo ampak si sam želimo da bi nas poslušali slišali da nam je težko nas razumeli in nam po s tem pomagali a ne nič ne rabmo nobene konkretne pomoči in to je tist ka otrok tud rabi a ne ja in pol ga ko ga slišim ko ga poslušam ko ga razumem ker dokler si doma dokler si v vrtcu si ja je tam eno tako res eno tak otroško bi človek rek tak nežno fajn a ne nekak svet se tebi prilagaja tu ko greš v šolo pa si prvič ocenjen recimo a ne sicer je ampak prideš v eno okolje kje pa se kr neki od tebe začne pričakvat in ja so ljudje s kerimi se ujameš pa so ljudje s kerimi se ne ujameš in nič ne pomaga če ti zamenjaš šolo ker boš tam iste ljudi srečal sicer v drugačnih podobah ampak isti občutek se bo tam prebudu a ne in tud otrok tuki rabi sam to da ga da lah pride domov in da lah pove kk mu je tam neč mogoče neke konkretne pomoči ampak sam da je nekdo ki ga sliši nekdo ki ga ma rad ki ga sprejme tud če ni v redu tud če ni točno tk ko bi mi pričakvali da bi bil a ne da ga sprejmemo takega ko je in to je tist ko mu lahk pomagamo tud pol v razredu da se bo lah recimo znašu med sošolci da se bo lahk med učitli znašo pri profesorju recimo ja pa včasih res najprej pomislimo a ne na ocene pa na to da je to f šoli tist kar je najvažnejše ne to je v bistvu sam en del šole a ne jaz mislim da so dosti bolj važni res tisti odnosi ki jih ti otroci vzpostavijo med sabo ker sej ocene jaz mislim če so ti odnosi v redu pa če se otrok dobro v šoli počuti pol tud ocene te ne skrbijo in eee to je tist ko včasih mi pol spregledamo recimo ko se otrok nekje ne počuti v redu mi smo pa res na ocene mogoče malo bolj pozorni namest na tist kaj otrok doživla in če se res vržemo a ne ja otrok ki bo mel dobro samopodobo ki bo verjel vase da je v bistu v redu ki bo verjel da ga mamo radi točno takega ko je da ga nič ne bi spremenili in da da smo ga veseli a ne pa pogledamo sej to vsi želimo da bi naši otroci čutli a ni tako ? a je kdo ki ki si ne želi ki bi svojga otroka zamenjal za sosedovga ? kako ? sej včasih v šali to rečemo ampak ja če bi pa naš otrok šel vstran bi pa bi pa šli ne vem v Južno Ameriko al pa v Afriko po njih a ne sam da bi prišli nazaj in dejansko to otroci včasih tega ne čutijo a ne tud če jim mi to na nek način poskušamo dat pa si rečemo pa sej normalno da ga mam rada kk tega ne vidi a ne pa sej mu to nardim pa ono nardim pa pa sem z njim pa se trudim ampak včasih res pride situacija ko otrok tud če se mi res trudmo pa res vse nardimo tam doživi da ni ljubljen recimo ene tak čist banalna stvar recimo kaj jst vem recimo da jaz mojo hčerko peljem v vrtec pa je to čist normalna stvar k jo bom nardila in vse mame tk delajo a ne ampak moja hčerka pa tam doživi da da sn jaz šla a ne da sem jo pustila da je neki pomembnejšega od nje in je pomembno da se mi o tem pogovarjamo ne da jaz pol recimo ko otrok ko bo šel domov a ne pa pa bo malo bolj siten ko ponavadi in da ne rečem jaz boš pa kr v vrtec šov sej verjetno mal več časa rabiš bit tam a ne da jaz razumem da govori o svoji stiski o tisti bolečini da je čutla da da sem jo jaz na nek način zavrgla a ne in da vzdržim tisto njeno čutenje a ne da vzdržim tist občutek ki se v meni vzbuja ob tem jaz sem tud polna krivde a ne jo tam pustim pa ko ona s solznimi očmi tam joka a ne pa tud polna krivde počutim a ne ampak da jaz v tej krivdi še ne nje naložim ampak dovolim da je da ona čuti krivico a ne da je njej težko in da tam vzdržim res tiste njene solze a ne to je tist bistveno se mi zdi da otrok čuti da mi ni breme da je v bistvu ni ni težko bit z njim da je v bistvu ena kvaliteta no da v bistvu tud ko smo v službi tud ko smo na potovanju tud ko smo ne vem kje v bolnici ne vem kje mislimo na njega a ne da je vedno z nami na nek način to to je tisto pa tud če nam je včasih a ne sej včasih če smo iskreni a ne sej bi pasalo kak tedn odmora pa da bi se odpočili od vsega skup a ne a bi ? bi ne kak samotni otok brez kogarkol sonce in morje ja ampak jaz mislim da tudi na samotnem otoku bi nam hitro dolgčas postalo ravno za tistim pred čimer smo pobegnili a ne ups ja in seveda da bomo znali it po tistih stopničkah gor a ne ker niso enostavne in res nujno damo voljo a ne kaj nam pomaga recimo zjutraj ko zdaj je lepo vreme a ne narava nas kr že sama nekak kliče da bi šli vn in kaj rabmo da da se lah odločmo pa rečemo ja jaz si bom pa dans vzela čas pa bom šla ne vem na Pekerco recimo kaj nam tu lahk pomaga sam voljo voljo a ne kaj mislite a tu gre za to da nimamo časa recimo da bi šli ? a mamo tolk časa da bi lahk šli če bi če bi se tako odločli mamo ne ? okej se pravi da rečt ja mam službo pa to pa ono a ne pa ne ne uspem ne morem a ne niam časa je v bistu res tk en izgovor na nek način a ne okej se pravi voljo in ka mislite na kak način mi voljo dobimo ? ja ko to enkrat nardiš drugič veš kak kako ti je blo pri tem ko si to ja ja edin tisti prijetni občutek mhm super ja ja pa tudi otroku je blo všeč če si če je bil s teboj na primer ne mhm super ja se pravi da ti voljo dobiš je nujno da izkusiš da ko neki nardiš pa ti je težko da kakšen rezultat je pa v redu ja ko pa jaz priem tam gor na vrh Pohor Pekerce pa se čist drugač počutim a ne ko pridem domov sem pa drug človek ja in to otrok tud rabi a ne prav to izkustvo in to izkustvo se začne čisto od majhnega že a ne ja f tem ko on neki sam nardi ko mu neki uspe kok smo mi recimo tak čist odrasli ponosni nase ko neki v redu nardimo pa ne zarad tega ker bomo pol neko nagrado dobil ne zato da bomo ne vem kako oceno dobili recimo ampak čist iz tega ko ti neki rata ne vem če se jaz spovnim moje hčerke ma jaz nisn vidla bolj srečne pa ponosne dekelce ko si je prvič na marmela na marmelado na kruh sama namazala in ji je to nekak ratalo si sicer je blo vse okrog zapacano ampak njej je uspelo tist namazat in kok je ona bla takrat ponosna nas nase a ne in to to je tist se mi zdi ko mormo mi otroku dat čist take majhne na nek način majhne dosežke starosti primerne a ne ja kok je recimo en četrtošolec ponosen ko sam gre v šolo prvič gre sam v šolo prvič gre na avtobus se tam znajde si tisti žeton oziroma karto pokaže in pride domov kok mu to v bistvu pomeni pa bi mi misli pa sej to ni nič takega a ne al pa bi nas blo strah ga spustit a ne kaj če se mu bo kaj zgodilo ampak kok kok je pa to res pomembno res taka izkušnja recimo pomembna za otroka kuk je fajn recimo eno dobro oceno dobit pa ne zarad tiste ocene ampak tist enga občutka eem da si se neki nauču da neki znaš a ne in seveda da bi sploh lahk to gledali a ne kaj je res a ne da se vrneš domov in da maš tam nekoga ki te sprejme ki te ma rad ki te ki ti reče ne vem moja si pa tud če ja ker ko tvegamo pa delamo te korake se večkrat zgodi da nam kak korak ne uspe večkrat tvegamo večkrat se nam zgodi da nam kaj ne uspe a ne a se strinjamo ? je tk a ne in kolk je to pomembno da nas nekdo doma čaka in reče glej sej tu je pa v redu sej tud če tam se je to zgodilo jaz te mam pa rada jaz pa verjamem da bo šlo jaz pa verjamem da se ti je ja da mu res da ga mamo radi kok je to včasih težko brez ja in to lah sam oče in mama da a ne noben drug ti tega v bistvu ne more dat in tk če se mi sami pri seb spomnimo recimo kok kok je težko če maš tam ne vem enga očeta ki ti ki stoji ob tebi pa ti ne da tega občutka da si lepa pa ko neki skupi delata recimo pa če ni točno tk ko bi on želel da bi blo pa ti reče ja pa pa ni a ne ne gre ti nesposoben si ne vem kaj a ne nemogoč si s tebe nič ne bo a ne ku kuk je to težko slišat in kuk je pol lahko deset doktoratov nardiš ma tist občutek nesposobnosti pa vedno ostane vedno gledaš okrog sebe kaj si drugi mislijo a sn v redu al nisen v redu pol kaj nardiš ko v sobo prideš kaj si zaj misli al je zanimivo al ni zanimivo al je dolgčas al ni dolgčas a ne in kuk je težko kuk to obremeni da dejansko sploh ne morš od oseb kaj pravzaprav delaš pa recimo po mami a ne če če ni te tega občutka a ne da jaz lahko tam se zjokam pa da bo mama zdržala tiste moje solze zaj da ne bo še sama jokat začela al pa da ne bo še sama se slabo začela počutit kuk je to dejansko težko a ne in mogoče narisat ker potem včasih si človek boljš neki predstavla če sm bolj slaba risarka pa bomo kr skice narisal a ne če tu je a ne in ka mislite kaj kaj rabimo recimo da lahko smo z otroci a smo lahk z otroci recimo če se če se midva s s možem skregama a bom lahko jaz nekak z otroci ? kaj mislite jih bo lahk začutla ? kako ? težje težje a ne ? ja ste kdaj razmišljali zakaj je težje ? in ne mogoče sam to ampak ste kdaj razmišljali zakaj se sploh vidva z možem kregata ? kr tk če gledamo nazaj a ne ko smo se mi zaljubli kaj smo tam vidli ? a smo vidli tam ene osebe ki nas bojo osrečile ko bomo srečni z njim in ko v bistvu ne bo nobenih konfliktov živeli smo a ne ? in kaj pol pol pa kaj vidmo čez enih par let ? otroci razlike ja točno to a ne skrbi skrbi pa razlike ja ja pol pa jaz kr naenkrat vidim da je moj mož pa čist dergačen kakor sn jaz mislila da je al pa mož pove da se mu čini da je žena čist druga a ne se hecal je reko da se poročimo čist z z drugačnim z drugačnega zornega kota a ne moški se z nami poročijo zato da se noben ne bi nikol spremenile da bi vedno ostale take ko smo točno take nič drugačne pa ne samo v fizičnem smislu ampak na splošno a ne da bi vedno jih tk eee rade mele vedno jim tk stregle f tem smislu a ne moški se pa z nami poročijo oziroma ženske se pa z moški mi se pa z moškimi poročimo in jih in nekak vidimo en potencial v njih in jih želimo spremenit a ne da bi če jih bomo mele dost rade pa če bomo lah dost ble z njimi a ne da bojo pa pol postal bolj taki ko si mi želimo a ne in če to pol daš skup a ne to nikakor ne gre kaj se pa pol zgodi a ne mi se spremenit mi se spremenimo moški pa isti ostanejo in zato pol pride do konfliktov a ne ravno nasprotno od tisga kar si želimo ja in dejansko smo rekli prej zakaj prie do konfliktov zarad razlik med nami a ne in če jaz ne morem sprejet tega da je on različen od tega ka si jaz želim od njega pa jaz od njega pričakujem bom zlo težko sprejela da je moja hčerka dergačna od mene da ma ona rada pa drugo barvo ko jaz recimo da pa njo zanima glasba mene pa recimo men je pa glasba neki čis brezveznega a ne men je pa bolj pomembno ne vem kaj jast vem šola recimo al pa šport ja in je pa zlo težko a ne in zato je tok pomembno v bistvu se tuki se mi zdi začne res tist res tisti pravi temelj a ne odnosa tud z otrokom a ne in tud otrokove samopodobe kolk bom jaz tu zmogla sama sebe ohranit to kaj jaz čutim to kaj jaz verjamem to kaj jaz mislim in kok bom zmogla jaz možu dat dovolenje da je to kaj on čuti pa misli pa doživla a ne in če tuki čist en banalni primer vzamem recimo čist kaj jast vem okol česa recimo čevlov a se kaj kre kregamo čevlov ? kaj vam gre kaj na živce no ? dajte mi mal pomagat ko si razporejamo prosti čas okej točno dobro ste me spomnili tekme a vam grejo tekme na živce ? nogometne mamo kakega mamo može ki radi nogomet gledajo ? ja vam in ne da tiste tekme pridejo ravno ob nepravem času ? ravno takrat ko bi človeka najbolj rabu takrat je tekma na na televiziji a ne in ka miselte kaj zaj nardit da se ne osta zarad te tekme skregala ? teko gledaš pusti se zravn vsest pa gledat ja še kaka ideja ? da sta dva dogovorita ne mislim kaj jaz vem on gleda tekmo pa jaz ne vem če bi gledala tekmo kaj druga gleam pa v tistem času a ne pol kam šli recimo čist tak da si nekak fer ta čas razdeliva … ja super ja ja da se tu dogovorima a ne ja je pa težko to pa je res a ne ker v čem je pol problem a ne mi se na zunaj kregamo o tekmi ampak v bistvu je pa ta tekma samo en okvir a ne f tisti tekmi pa gre a me maš rad al me nimaš al sem ti jaz dost pomembna al ti je to bolj pomembno tu je tist tu mene tolk moti da on tisto tekmo takrat gleda ta tekma je pomembnejša kuker jaz ta tekma gledanje te tekme pomen ti me nimaš rad in takrat pol pride tuki do enga res orng konflikta ki se ga ne da rešit ker midva sicer govorima o tekmi ampak govoriva pa o nečem čist drugem o tem kak se jaz počutim