Intervju o slovenski polpretekli zgodovini. [Gos] snemanje Andrej Tomše transkripcija Ceco 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Intervju o slovenski polpretekli zgodovini. 2009-10-27 RTV Slovenija 2009-10-27 TVSlo, StudioCity celotna Slo Ljubljana 2009-02-02 kdo je premalo distanciran od kolaboracije kdo je osvobodil Piranski zaliv in kako rešiti slovenskohrvaško agonijo z mano je [ime] [priimek] predsednik Zveze združenj borcev enobe nekdanji predsednik predsedstva rekli so mu oče naroda verjetno ne brez razloga torej slišal kaj s slišal ste kar je reku predsednik državnega sveta Blaž Kavčič ki je med drugim tud reku da se Hrvaška ni distancirala od izročila Endeha in ustaštva kaj pravte vi ? ja jz pravm to če drugmu nekej očitaš morš ta prve sebe pogledat nja Hrvatje majo vsaj v tele u svoji ustavi napisano da majo korenine v antifašizmu eee pri nas niti tega nismo uspeli v ustavo spravt Italijani majo to v svoji ustavi da je njihova republika eee osnovana na antifašizmu edin pr nas v Sloveniji pa ne in mi mamo take pr taka pregavan preganjanja z belogardizmom in z vsem z domobranci zej pa mi drugim očitamo to kar se pr nas dogaja n ska hočte reč bi reku bi mogl Hrvati ns nm očitat kaj mi počnem bi se moral Hrvati sprašvet kaj mi počnemo v Evropski uniji eee v u glavnem hočem reč da to ni čas za špetir in p eee medsebojno prepiranje ampak eee d je treba žogo umirit ja ja dejva jo eee hrvaški predsednik Stipe Mesič je reku da so med drugo svetovno vojno Istro vse do Trsta osvojil hrvaški partizani in da bi morala bit Slovenija hvaležna sej bi sicer gledala na morje z oddaljenosti dvejsetih kilometrov tega v svojem nagovoru desetega zagrebškega korpusa narodnoosvobodilne vojske v Zagrebu niste komentiral vsaj ne direktno toda vš nagovor se mi zdi je bil indirektno prav to komentar po eni strani tega kako je leta petinštreset prišlo do svobode oziroma kako je prišla ta svoboda in po drugi strani tega kako bi morov bit koko bi morov biti prov to temelj za razrešitev vseh teh medsosedskih odnosov to kar sem jst v Zagrebu na proslavi desetega korpusa reku in predsednik Mesič je bil oddaljen vsega tri metre od eee govornice kjer sem jz to izgovoru je to da je včasih beseda tudi orožje in eee da eee bol boli eee izstrelek iz puške ali pa eee šarapnel prov tako b kot boli beseda eee ko sn bil pa od novinarjev vprašan so mi pa rekl če sem jezen na eee Mesičevo izjavo sem pa reku ne jezn ampak žalostn ker vam pa zdej povem jz sem bil v Trstu jz sem pripravljov tržaško vstajo skupej s [ime] [priimek] ki še živi in je tu v domu starejših občanov mhm midva sva skupej pripravljala ustajo v Trstu ki se je pričela sedemindvejstega jz sem prišel z četrto armado v Trst prvega odnosno drugega maja to se pravi jz sem živa priča kaj se je tam dogajalo mhm in jst vem kako je bla sestavljena četrta eee armija ki jo je [ime] [priimek] vodu osemindvejset odstotkov je blo eee Slovencev v četrti armadi ja in moram reč da zarad tega obžalujem da je eee b lahko si mislte kako jz čutm to če pol slišm eno tako izjavo ja ampak bl zanimivo bi blo kok je blo Italijanov v tej četrti brigadi ki včas so rekl Srbi da so nas osvobajal zdej nam pa rečejo Hrvati da so nas osvobajal … ja bla je cela Garibaldinska brigada pa je bla eee nemška celo brigada pa je bla eee madžarska brigada pa so bli Kordunaši pa so bli Lig eee eee Li Lika mhm eee pa eee poslušte Banija so to so vse ble divizije pobrane iz cele Jugoslavije in razen tega morte vedet to ni res da je bla to partizanska vojska to je bla regularna jugoslovanska armija mi smo bli taket priznani za zavezniško armado mhm in smo kot taki prodiral od Dalmacije preko Reke moram pa reč de je cel manever osvobajanja Trsta je bil pa genialn to j pa zasluga [ime] [priimek] eee v svojem govoru u Zagrebu ste rekli ključno vprašanje niso meje na kopnem ampak pravice vseh nas na morju ki smo ga skupej osvobajali v borbenih vrstah Jugoslovanske armade vidite to je pa bistveno vprašanje na to … ja zato tud sprašujem ja tu so se usi politiki zapletli v Janšine mreže in sicer u smislu zakaj evo zarad tega ker smo mi prvič v svojo temeljno ustavno listino petndvejstega junija dvainštrdesetga leta napisali da priznavamo meje take kakr so b kakršne so ble med eee med republikami ja drugo u drugi točki svojega drugega poročila prov tako pravi z ozirom na to da je Slovenija priznala že to mejo te meje so priznane to se pravi meja sploh ni in ne more bit problem poglejte to rezolucijo ki jo je zdej parlament evropski sprejel tako v uvodu pravjo z ozirom na to da je Slovenija eee priznala eee eee republiške meje poj pa ponavlajo pa drugo k sem reku da so se v Janšine meje eee uje eee m mreže ujeli mhm z ozirom na to d je Janša takret na Bledu dal izjavo da smo sprejeli eee haško sodišče in v trenutku ko smo sprejeli haško sodišče smo po mojem mnenju napravl zgodovinsko napako mhm ja ja zdej se pa lovimo okrog tega al je to pravni problem al ne u resnic je pa to pravica subcesije mi smo imel pravico na morju tako kot Hrvati to pravico smo o smo obdržal in nimamo kej hodet u H u na haaško sodišče skratka če prov razumem srž problema ni meja ni mejni problem na katerga s se s ves čs sklicujeta obe politiki obe strani tako je srž problema je morje voda ni bla razdeljena med polit eee med eee republikami in ne more bit razdeljena mhm ja in mi smo tako veste kt eee eee eee dvojčka eee ki se ki jih tud eee operacija ne more eee razdelit mi ne moremo Piranskega eee zaliva delit po mednari ko mednarodni konvenciji o morjih mednarodna konvencija je bla sprejeta triinosensetga leta meja je bla pa ustvarjana od petinštresetga leta na mirovni konferenci šestinštresetga leta mhm sedenštresetga leta sprejeto ja štrnpeesetga leta memorandum eee londonski in nazadne sporazum petnsensetga konvencija pa triinosensetga mhm … mhm zdej se hoče pa retrogradno pravila oziroma eee mednarodno pravo ki je blo triinosensetga leta sprejeto nazaj eee eee na dve države ki sta se pa ločile eee dvaindevetdesetga leta ampak če prov razumem tko kot bi morala Hrvašta Hrvaška spoštovet skupno pravico do uživanja morja bi morala Slovenija spoštovet skupno pravico do uživanja Evropske unije eee to je to je mal eee bi dejal eee dalekosežno rečeno no a je to … ja ampak jz smatram da ta problem se lahko rešuje samo med prijatelji mhm ne pa med sovražniki in zarad tega je pot k reševanju je ta pot ki smo jo mi v narodnoosvobodilni borbi eee eee eee gojil to je pa pot prijateljstva ja in to kar se je dogodilo danes je to da hočjo anulirat zgodovino od petnštresetga do enandevetdesetga leta hočjo tako da se bo bomo štel tako kot krščanski krs kristjani štejejo od Kristusovga rojstva mi bomo štel pa od Janeza Janše no tud Pol Pot je štel le od leta nič ne od le ja štirinseemset eee … ja eee to j to je bistvo problema d se hoče anulirat use kr se je dogodilo med petnštresetim in enandevetdesetim letom ja ampa glejte vi p ste tud rekl kako smo se rešili iz pekla v katerega nas je pahnla druga svetovna vojna tako da je spregovoro spregovoril narod ki je postavil svoje dolgoročne interese pred kratkoročne koristi politike koko naj zdej narod spregovori in postavi svoje dolgoročne interese pred kratkoročne koristi politike ki smo jim bi reku priča ? jz smatram da je evropska politik eee Evropska unija napravila pravi korak mhm po mojem mnenju je pravi korak ta da se imenuje ta visoka skupina eee mediatorjev eee Antisari Antisari je nesporn kot eee Nobelov nagrajenc mhm eee Badinter je dobil častni doktorat v Ljubljani in v Zagrebu zej kdo bo tretji al bo to Karla del Ponte al kdorkol že bo tretji v eee očividno bo ena dama eee taka skupina mediatorjev lahko vpliva na enga n druzga ampak za tem mora pa spregovort narod ne na takle način da se histerije razvija ne eni in drugi strani in da se med sabo zmenja eee zmerjamo ampak na ta način da razvijamo prijateljske odnose med seboj in da se dogovorimo kako bomo pravice na morju uveljavljal da bomo imeli svobodno plovbo drgač bo naš Koper propadu ja to je v bistvu naša suverenost skratka to je problem most bi bil lahko postavljen samo na temelju eee vrednot enobe če prov razumem vrednot enobe pa jz bi dejal celo čisto človeških vrednot mi moramo vedet da nas je narava in zgodovina postavla za sosede ja kot sosedi morjo mormo bit prijatelji ne pa se čez puško gledat ampak kako nej bo ta most postavlen na temelju vrednot enobeja če se prej obe strani ne odrečeta demonom kolaboracije ? jasno in nedvoumno ja eee tako kot poskušamo če nej se vrneva na izhodišče no ja se strinjam to ni lahko eee imate eee dežele eee kot eee so recmo eee Španija al pa druge ki so imele tudi mmm take težke notranje konflikte in mednarodne konflikte ampak če so Nemci in eee Frncozi znal se pomirit se bomo pa tud mi menda znal k smo med vojsko eee tako lepo sodelval in skupej osvobajal eee ne samo Dalmacijo ja morte vedet da so eee naše prekomorske brigade Knin osvobodile skratka če ne bi Hrvati iz dvejst metrov dvejst kilometrov z oddaljenosti dvejstih kilometrov gledal Dalmacijo ja al k … ja to to ni lahko delo morte vedet da smo tud u drugi svetovni vojni iz tiste strahotne morije kjer eee je papež uprašov Randolfa Črčila kako je v Jugoslaviji je reku ja prav pravoslavci ubijajo katolike oboji ubijajo mul muslimane prav edini m edini partizani so še nada za Jugoslavijo ja in vidte tako smo taket Jugoslavijo rešil pa jo dans spet lahko ja s zlasti če bomo mel pr tem eee če nas bo vodu predvolilni slogan Baraka Obame jes vi ken k ste ga vi v govoru prevedl v tudi mi lahko naredimo če hočemo ja okej ja če hočmo mora moramo pa hotet okej to je problem najlepša hvala mi pa si poglejmo zakaj so politiki lagali o izbrisanih