Oddaja z gosti o mirovnih operacijah in prisotnosti slovenskih vojakov v Iraku, Afganistanu ter na Kosovu. [Gos] snemanje Jaruška Majovski transkripcija jm 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Oddaja z gosti o mirovnih operacijah in prisotnosti slovenskih vojakov v Iraku, Afganistanu ter na Kosovu. 2009-11-02 RTV Slovenija 2009-11-02 TVSlo, Polemika celotna Slo Ljubljana 2008-12-15 lepo pozdravljeni skoraj gotovo je že da bo Slovenija umaknila svoja dva predstavnika iz mirovne misije v Iraku danes sta to potrdila oba odbora državnega zbora za obrambo in za zunanje zadeve in čeprav gre le za dva vojaka in je prisotnost ali neprisotnost v mirovni misiji seveda izrednega pomena za vsako državo tudi za Slovenijo kaj bo torej kakšna bo torej usoda eee slovenskih misij tako v Iraku kot eee na ostalih območjih in kakšne bodo kakšni bodo prihodnji koraki Republike Slovenije na tem področju s tem se bomo pogovarjali nocoj z gosti v naši oddaji v živo z menoj so doktorica [ime] [priimek] eee ministrica za obrambo Republike Slovenije dober večer dober večer želim eee doktor [ime] [priimek] predavatelj na katediri za obramboslovje sicer strokovnjak za področje mirovnih operacij dober večer dober večer in pa z moje desne doktor [ime] [priimek] eee obramboslovni raziskovalni center Fdv sicer pa priznan strokovnjak za skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije in širše bi lahko rekli eee doktor [ime] [priimek] eee katedra za mednarodne odnose Fdv in pa strokovnjak seveda za aktualne probleme mednarodne skupnosti in še eee gospod eee [ime] [priimek] direktor inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije v Ljubljani sicer pa Iračan večer dober večer čer dober večer vsem eee torej gospa ministrica odbora sta potrdila nekje eee predlog vlade in eee Slovenija bo umaknila oba inštruktorja iz Iraka zakaj ? no najprej je prav da povemo da je vlada to že sklenila se pravi da ni več tistega skoraj ampak eee popolnoma res je da se po sklepu Vlade Republike Slovenije ki je bil sprejet danes popoldan na dopisni seji zadnja dva inštruktorja umikata iz Iraka in sicer iz Natove misije v Iraku in razlogi za to pa so povezani z iztekom resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov sedemnajst devetdeset katere konec je predviden za enaintrideseti dvanajsti dva tisoč osem in drugih resolucij s strani varnostnega sveta v prihodnjem letu ne pričakujemo ker je politika slovenske vlade v tem trenutku takšna da želi imeti svoje vojake policiste civilne strokovnjake in druge ki bi lahko sodelovali v različnih mednarodnih operacijah vedno pod mandatom Združenih narodov smo ocenili da je prav da tudi v primeru operacije Entiemaj v Iraku umaknemo vojake ko izteče z zadnja delujoča resolucija varnostnega sveta mhm no v teve dnevniku ste precej dramatično povedali da nm ta operacija mora uspeti v čem je nevarnost da nam ne bi torej umik obeh vojakov iz Iraka ? ag povezano je s postopkom ki je kar dolgotrajen s v Natu je treba umik vojakov napovedati veliko vnaprej in sicer zato da stečejo postopki za zamenjavo teh ljudi treba je dobiti nove ah ki bodo delali namesto njiju treba je prevzeti in pripeljati domov vso opremo ki sta jo uporablala skratka še kr veliko aktivnosti je in aaa časa nimamo prav veliko zato eee smo bili tudi v skrbeh kako bo potekala debata danes na obeh odborih in sicer na matičnem odboru za zunanjo politiko in pa zainteresiranem odboru za obrambo v parlamentu vendar dejstvo je da je vlada tista ki prevzema odgovornost za odločitve v zvezi z napotitvami tako vsaj pravi veljavna zakonodaja aaa menili pa smo da kljub eee hitrosti kljub nuji ki se je pokazala z iztekom te resolucije je vendarle prav da takšen odločilen trenutek opravimo v posvetovanju z državnim zborom in ne brez njega zato smo nap prejšnjem tednu na seji vlade sklenili da kljub težavam ki bojo nastopile vendarle še prej konzultiramo državni zbor in to se je danes zgodilo po podpori ki smo jo prejeli v obeh odborih smo potem šli takoj na dopisno sejo in sklenili da gremo v umik m cenjeni eee predavatelji strokovnjaki profesorji zdej pa vas vprašam kakšna je vaša ocena umika eee vojakov iz Iraka po samo dveh letih in pol ? gospod [priimek] no najprej bi reku da je zelo razveseljivo da je bila ta odločitev sprejeta s soglasjem tako pozicije kot opozicije torej tako kot more biti in kar eee kar pritiče vsaki demokratični državi eee kadar gre za pomembno vprašanje mednarodne in obrambne politike to mora biti eee kolikor se da eee zasnovana na soglasju najširšem možnem soglasju al pa vsaj brez nasprotovanja opozic opozicije eee in ta odločitev tokrat pa čeprav je šlo za zelo majhno količino samo dva inštruktorja je bila sprejeta povsem na drugačen način kot je bla sprejeta odločitev pred let eee pred tremi leti približno o napotitvi štirih inštruktorjev tedaj tedaj je vlada to sprejela na hitrco brez ustrezne eee priprave javnega mnenja brez ustrezne razlage javnega mnenja brez ustrezne tudi razprave v ustreznih odborih državnega zbora in brez podpore opozicije torej eee kokr vidite sedanja praksa je povsem drugačna kot je bla včasih in z zaključkom te st prakse se strinjate torej oziroma odločitve da se umaknemo iz Iraka ? seveda seveda tu vsebinsko vsebinsko je to povsem v redu stvar je v tem da se je varnostni položaj v Iraku bistveno izboljšal eee eee p štiri ali dva inštruktorja eee dejansko ne pomenita n al pa ne pomenijo veliko in tudi eee z vidika eee bm praktičnih eee praktičnih potreb iraških eee mmm eee varnostnih sil eee je to relativno majhna stvar moramo računat da vsega skupaj v vseh teh programih Nata mmm eee torej v okviru eee nacionalne n n nacionalne o obrambne akademije v samem Iraku in eee ob okviru eee drugih programov mmm zunej Iraka je bilo pripravljenih približno pet tisoč eee mmm pripadnikov predvsem oficirjev in visokih oficirjev iraških varnostnih sil in če to in delalo je to samo v okviru te nacionalne obrambne eee univerze eee je delovalo približno tristo strokov tristo strokovnjakov dva naša inštruktorja ne pomenita dejansko zbistvenega zmanjšanja dobro je dva sta tam pač ja … ne pomenita eee prov veliko eee doktor doktor [priimek] vaše mnenje o odločitvi ? no to da mi eee povlečemo ta dva eee vojaka se jz popolnoma strinjam ne jz mism da je blo zgrešeno že takret ko so eee naše vojake poslal v Irak no eee tu f v formalni plati sicer ni nekih zadržkov se mi zdi pa da je po neformalni plati kar neki zadržkov ne eee mi smo s tem pravzaprov v očeh nekaterga dela svetovne javnosti provzaprov postal del okupacijskih sil vem pod okriljem Združenih narodov … s prisotnostjo s prisotnostjo s prisotnostjo al z umikom ? s prisotnostjo ne no da ne bo tko da to da je da sta ta dva vojaka eee povlečena se mi zdi kr v redu in eee se se se mi zdi popolnoma pravilno eee z drugo je pa vprašanje jst res ne vem ne ali se more z dvemi vojaki ki jih povlečeš iz neke operacije ukvarjat no najprej eee torej pol parlamenta eem potem mora imet to tako pozornost na nacionalni televiziji in še kaj ne mislim da so te zadeve provzaprov malce pretirane ne jst eee ne sodm med eee enga od tistih ki bi eee zagovarjal da more met eee parlament svojo besedo eee pri pošiljanju razmeščanju te vojske niti pri odpoklicu te vojske glede pozornosti pa naj povem to da je mela zadeva veliko pozornost ko smo jih tja pošiljali in se mi zdi prav da se opozori na ljudi na to tudi da jih bomo od tam poklicali pa naj si gre samo za enega ne se mi zdi mhm no eee doktor [priimek] še vaše mnenje o tem eee glede samega odpoklica vojakov in pa tudi na kratko o prisotnosti tam no jz bi se tu tud strinjal z umikom samim bi pa tu opozoru n neko dimenzijo ki se rada pozabla v Sloveniji da je tej napotitvi pre s s sledila predhodnica te napotitve je bla neka Vilniuška izjava ne ki je mea nekaj posledice in Slovenija je dala nek neki državi v tem primeru Združen države Amerike vendarle neke zavezo in to napotitev štirih inštruktorjev takret je bila del te zaveze ne pred vstopom v Nato tega ne smemo pozabet tko da v bistvu ta umik sicer je v zlo ugodnem trenutku ker Američani tako al pa tako sami so načrtoval nekako da se večina teh misij umakne iz Iraka nekako do konca naslednjega leta vendarle ima neko vsebino neko simbolno sporočilo in zato se mi zdi korektno in pravilno od vlade da je pač iskala čim širši nacionalni konsenz v v tem primeru kar bi tudi sicer moralo biti nekak bi reku neka ustaljena praksa v Sloveniji s pravi da se vedno išče v teh nacionalnovarnostnih vprašanjih napotitvah v te op mirovne opreracije oziroma te operacije ki niso več samo mirovne so to operacije kriznega odzivanja da se vedno išče nek nacionalni konsenz ker ko pride do žrtev je to veliko lažje potem tudi za vlado in za celotno vladajočo elito m no ravno to je mogoče ja prosim ja če dovolite bi eee mogoče kazalo sedaj ko se umikamo iz Iraka govoriti nekoliko bolj celovito o naši prisotnosti v Iraku namreč mi nismo imeli samo štirih inštruktorjev v Iraku dejstvo je da je Varnostni svet Združenih narodov že oktobra dva tisoč tri imel sejo in sprejel resolucijo številka petnajst enajst v kateri je pozval vse države članice Združenih narodov da sodelujejo pri umirjanju varnostnih poslabšanih varnostnih razmer v Iraku in takrat je aaa slovenska vlada sprejela sklep da bo poslala v Irak oziroma na ozemlje tretje države aaa določeno število policistov in mi smo potem od aaa februarja dva tisoč štiri naprej rotirali v Jordaniji v centru oziroma operaciji Jiptc eee določeno število policistov vsako leto enkrat pa se o tem v naši javnosti sploh nismo pogovarjali mhm drugič v eee različne fundacije ki so bile namenjene aaa izobraževanju iraških varnostnih sil je Slovenija namenila celo vrsto finančnih sredstev o tem se sploh nismo pogovarjali in to ni bilo javno vprašanje mhm tretjič eee donirali smo večje število kosov orožja in vojaške opreme tudi to je šlo mimo naše javnosti aaa edina stvar ki kateri je javnost in tudi mediji eee posvetili pozornost so bili štirje inštruktorji v Iraku jz mislim da je danes prav da se zahvalimo tudi policistom in tem vojakom dvajset vojakov je bilo ne vem natančno koliko policistov ampak zanesljivo jih je bilo tudi blizu dvajset do petindvajset ki so šli eee skozi aaa misijo v kateri so urili iraške varnostne sile pa najsibo na J ozemlju Jordanije ali na ozemlju Iraka kot se je zej zgodilo druga stvar ki bi jo pa rada še tu poudarila je eee misim da se kolega aaa ki pozna razmere v Iraku ne bo strinjal s tem da so se varnostne razmere bistveno izboljšale v Iraku aaa spreminja pa se vsebina operacije Nejto Trejning Mišn in Irak namreč od januarja dalje se ne pričakuje več da bi inštruktorji sodelovali v urjenju aaa iraških varnostnih sil oziroma njihovih častnikov in in podčastnikov v okviru obrambne akademije ki jo omenjate v temveč se pričakuje da bodo ti inštruktorji hodili v posamezne vojašnice po celotnem ozemlju Iraka mhm na tej točki pa čeprav pod okriljem Nata smo ocenili da aaa je varnost naših vojakov kljub vsemu pomembnejša kot precej dvomljiva situacija v kateri bi se znašli brez možnosti evakuacije in brez zanesljive presoje kaj to za naše ljudi v Iraku pomeni mmm tako da če dovolite v tem trenutku je najbrž čas da izrečemo zahvalo vsem in tudi priznanje nenazadnje so se marsičesa naučili upam da so ta spoznanja prenesli tudi v Slovensko vojsko aaa pogled na naše sodelovanje v Iraku pa mora biti bolj celovit mhm no naj vas samo še dopolnim eee baje so Slovenci sodelovali tudi v tako imenovanem projektu Tugeder ko so eee usposabljali socialne delavke delavce in starše da bi pomagali eee otrokom ki so bili prizadeti v eee vseh teh nesrečah no mhm mhm eden od teh eee ja h dobro še vi potem bomo pa dali besedo gospodu iz Iraka … ja no eee gospa ministrica je naštela vrsto dejavnosti n ki so ble namenjene krepitvi tudi eee obrambne sposobnosti samega Iraka in demokratične vlade Iraka resolucija varnostnega sveta ki je jo prej omenila dejansko je dajala in daje še vedno naknadne resolucije so dajale več možnosti za nudenje te pomoči eee najprej z eee pmm sodelovanjem pri urjenju pripadnikov iraških varnostnih sil v samem Iraku nadalje pomoči pri urjenju eee pripadnikov iraških varnostnih sil zunaj Iraka bodisi v centrih Nata bodisi kje drugje recimo da Bahrajnu ali v Jordaniji mhm … mhm nadalje eee eee z nudenjem aaa z nudenjem materialne tehnične in druge pomoči humanitarne in tako dalje tako da eee izpolnitev naših obveznosti kot države članice Ozn ni narekovalo nujno pošiljanja eee pošiljanja eee naših inštruktorjev v sam Irak to kar je in pozornost javnosti je pritegnila zadevo zato ker je to blo politična kontroverzno zato ker je to bil način eks pos fakto naknadnega leg eee legitimiranja eee vojaškega posega Združenih držav Amerike in Velike Britanije v Irak m to pa je bila kršitev mednarodnega prava v tem je v tem je bla kontroverznost te te majhne skupine štirih inštruktorjev k temu se bomo še vrnili zagotovo … ja k temu se bomo še vrnili eee zdej bi pa z vami eee spregovoril besedo ali dve o samih razmerah v Iraku kako bi torej ocenili so boljše slabše kaj se danes dogaja ? vi ste bili mimogrede pred desetimi dnevi dol poglejte … desetmi dnevi ob eee delegaciji smo obiskali Irak smo imeli sestanke v Erbilu v iraškem Kurdistanu in v Bagdadu in pr eee pr podpredsedniku Iraka in pr eee predsedniku vlade Iraka tud eee jaz misim da prej da pridemo nazaj dve leti nazaj kr jz sem petnajsga novembra ob obisku premier Janše Iraku ja sam bio zravan jaz ne bi rekov da mamo dva vojaka v Iraku ampak mamo dva diplomata aaa ti ljudje to su naš v bistvu blagovna znamka v Iraku in v Rostamiji to jaz misim da vsi iraški častniki ko so bili na tej akademiji oni zelo dobr poznajo jaz misim da odločitev aaa da smo imeli dva vojaka inštruktorja v Iraku je bla zelo pametna kar se tiče zdaj po tem ko pridejo oni nazaj eee lahko govorimo zdaj o naši praznini v Iraku dobar nismo bili del koalicija ko je o osvobodila al okupirala Irak zaj kako kdo definira ampak ti ljudje su bili naša blagovna znamka v Bagdadu eee danas ko oni pridejo nazaj al pa jutri ko pridejo nazaj mi smo edina država skoraj znotraj Evropske unije da nimamo diplomata v Bagdadu mi smo edina država skoraj znotraj sedemindvajstih članica da ne govorim o naših sosednjih državah mamo Hrvaško da ma veleposlanika v Bagdadu in konzulat v Erbilu ista stvar s Srbijo ista stvar z Makedonijo eee Italija ista stvar al pa Francija vse te države vsi su presotni mhm zdaj moramo gledati tud na to na n eee iz diplomatskega vidika ne samo za Nato ampak za za iraški politiki jaz mislim podpredsednik Iraka aaa mi imamo svojo eee izdali smo svoj stejtment o tem in podpredsednik Iraka eee je sam rekav da bi bili zelo veseli da Slovenija in diplomatsko in v eee usposabljanju iraške iraških ne sam varnostnih sil d eee zdaj danas v Iraku zelo pomembno je vzpostavljanje državne admistracija administracija tud nimamo v obrambnem ministrstvu mamo v notranjem ministrstvu kar se tiče razmere v Iraku jaz mism da je dokaj varna to kar se dogaja ker terorizem noben ni imun proti ter terorizmu to kar se dogaja občasno v Bagdadu al pa v Mosulu mamo dve provinci ampak jz mism da generalno če gledamo Irak je eden od najbolj najvarnejših držav danas na Bližnjem vzhodu zagotovo je tm največ vojakov se strinjate nekako s tem gospod eee [priimek] ? ni je delč od tega torej eee da bi bil Irak najbl varna država zdej odvisno kako pojmuješ varnost eee odvismo mmm kaj je to varnost ampak eee jz mislm da ne ne eee sile pravzaprov Združenih držav ki so tam in ostale sile sveda mislm da to nakazujejo mislm da tud ne gre za terorizem tm ampak gre za provzaprov eee tisto razporejanje pred eee najbrž že al pa m možnim začetkom državlanske vojne če bi se enkat okupacijske sile povlekle eee težko je napovedat kaj bo z Irakom eee predvsem eee sveda ne vemo natančno kdaj bodo res se Združene države povlekle ampak eee mislm dav to še dolg tm eee situacija in položaj takšna kt je zdej eee kjer bodo eee tujci predvsem varni provzaprov v eee eee k kedr bojo zaščiteni z eee mmm tujo vojsko eee sicer pa se jz ne bi tja podal na eee samostalno po samostojno potepanje eee no pa vendarle je bilo izpostavljeno vprašanje diplomatske prisotnosti ki je verjetno pomembna in to je bil tudi začetek eee same oddaje ne da če tudi je samo en eee vojak ali policist ali civilist je to prisotnost v neki deželi ne in s tem umikom se pravzaprav odmikamo od enega eee žarišča takega al drugačnega gospod [priimek] … no tukej je še priložnost eee na žalost neizrabljena eee tudi za eee trgovino torej za izvoz marsikaterega od naših proizvodov predvsem farmacevtike n tudi nekaterih drugih eee eee drugih izdelkov naše industrije eem iraška vlada ima vsako leto eee neporabljenih neki milija milijard dolarjev kolker vem in eee eee bi rada vidla da je aaa eee da je da so tudi n taka gospodarstva kot so naša prisotna eee žal eee naši gospodarstveniki se eee redko odločajo za kej takega jz mislim da da ima Krka svojega tudi predstavnika tam ampak aaa redko se odločajo predvsem z varnostnih razlogov ker eee dejansko težko je še posebi v osrednjem delu v Bagdadu eee delovati zunaj zaščite neposredne zaščite vojakov ja druga je stvar seveda eee v severnem delu torej v avtonomiji dejansko avtonom avtonomni pokrajini v Kurdistanu tam je zadeva dosti bolj eee dosti bolj varna mhm in eee kar se kaže tudi na hitrem gospodarskem napredku tega tega dela Iraka tako da v tem smislu je to kar se imenuje kurdski del eee Iraka je v bistvu neka avtonomna paradržava znotrej znotraj Iraka ki eee s ki se zelo dobro drži in eee in se v tem oziru celo zelo se razlikuje od drugih delov Iraka mhm … m eee bi gospod [priimek] je želel besedo no če govorimo o Iraku zdej osnovni problem in to je zdej že tukaj nakazan ne ključen problem je to če n govort o varni državi je zlo težko če država nima osnovne infrastrukture mi zdej ne govorimo samo o hišni infras infrastrukturi ampa tud recimo državni upravi lokalni samoupravi in po teh strukturah teh struktur ni mi mormo vedet trenuten mir ali pa zatišje kakorkoli temelji na tem da bstajajo sporazumi dogovori z lokalnimi plemenskimi klanskimi strukturami in večinoma se pravi s centralnimi oblastmi na eni strani in pa tudi okup recimo koalicijskimi silami vprašanje je ki je zdej ključno v Iraku in ki še vedno ni rešeno je vprašanje naftnega premoženja kako se bo to naftno bogastvo ki se odraža v zdej nekih cirka štrinšeesetih milijardah dolarjih presežka proračunskega ki ga imajo oziroma zraven trgovinskega presežka ki ga imajo recim Irak keko se bo ta denar zdej razporedil znotrej Iraka ne de sta sredstva neko orožje tko kt v p preteklosti za nadzor nad različnimi deli te družbe ne in se prav se spet ponavlajo neki stari vzorci torej ne vem če je ravno to uspešno da bomo mi zdej g to usposabljal … m to je lahko pot usposabljanje civil eee da se pravi državne uprave javne infrastru in tko naprej ampak vendarle ključna vprašanja so notranjepolitična vprašanja znotraj Iraka ko se bo to razrešl in na tem p podlagah lahko oni potem gradijo naprej eee dobro mogoče bi z Irakom počasi zaključili tu so še druge misije ali eee se pripravlja morebiti sprememba tudi pri Afganistanu in ostalih misijah Kosovo te so najbolj poznane je jih pa tudi še veliko več to bomo zdej pokazali čez kakšno minuto pa vendarle obstajajo že napovedi za umik tudi iz kakšnega drugega območja ? eee umik iz Iraka ni napoved umika iz drugih območij aaa kar pa ne pomeni da ne bomo slovenske vojske umikali še iz kakšne druge operacije ki trenutno poteka ampak razmislek o tem mora biti bolj tehten mora biti dolgoročen in mora biti povezan po eni strani z zmogljivostmi Slovenske vojske po drugi strani z zmogljivostmi drugih sistemov recimo policije ali civilnih strokovnjakov ali nenazadnje z zmogljivostmi naše diplomacije kajti danes smo provzaprov lepo povedali misim da je to dobro opozorilo včasih je mogoče z diplomatskimi ali drugimi strokovnimi nasveti narediti več kot lahko narediš z vojsko ali kakimi drugimi silami mhm dejstvo je torej da eee imamo danes da smo danes kot država Slovenija prisotni na različnih kriznih žariščih sveta da smo prisotni v Čadu delno tudi preko Čada v operaciji Eufor Čad Car tudi v Centralnoafriški republiki prisotni smo v Afganistanu prisotni smo v južnem Libanonu v Unifilu prisotni smo v opazovalni misiji Anco na Bližnjem vzhodu prisotni smo v Bosni in prisotni smo na Kosovu mhm v vsa ta razpršenost vpliva na sposobnosti slovenske vojske in policije aaa in sicer tako da že s z veliko muko pokrivajo vse potrebe zunanje politike da bi vzdrževala nekakšno diplomatsko ali drugačno prisotnost na teh območjih in kazala mednarodni skupnosti svojo verodostojnost pri skrbi za mednarodni vir in va eee mir in varnost to v bistvu pomeni da bomo morali in tu že lahko napovem da bomo v prihodnjem mesecu poskušali narediti čim širšo strokovno in javno razpravo o tem kje provzaprov so tista ključna operativna področja na katerih bi Slovenija morala biti prisotna s svojimi uslugami v duhu miru in varnosti mhm seveda pa to tudi pomeni da ni mogoče danes reči tu takoj od kod se bomo umaknili vse skupaj bo treba premisliti v kontekstu in z umikom iz Iraka smo v bistvu začeli veliko pot skozi zunanjo politiko naše države redefinirati ali na novo postaviti ali samo dopolniti je treba najprej zunanjo politiko države ki ji bo sledila tudi obrambna politika eee no zagotovo bo v te razprave potrebno vključiti tudi gospodarstvo kot je namignil gospod [priimek] ne eee zdej bi pa prosu če lahko pogledamo pravzaprav kje vse imamo eee Slovenci svoje predstavnike vojake in tudi druge zato predlagam režiji da predvaja naslednji pos posnetek no gremo zdaj v Afganistan eee če smo za Irak eee nekako govorili da je vendarle pred napadom pa tudi potem so nekako institucije obstajale infrastruktura bila je država pa tudi potem se jo je skušalo nekako vzdržat za Afganistan to težko rečemo ne tm so provzaprav če se ne motim ne poznam sicer zadeve popolnoma ampak se mi zdi da še zmerej eee nekako gredo kot nomadi za vodo in podobno ni šol ni eee cest in tako naprej precej eee drugače je poznate mogoče ta to razliko med državama ? eee ja poglejte Afganistan je popolnoma je druga zgodba eee tukaj zgodba gre za aaa za ta tradicija in za eee verske zadeve jz misim da bolj bi reku kar se dogaja v Afganistanu poglejte v Afganistanu jz misim da že v Savdski Arabiji prejšnji mesec su začeli prvi pogovori Talibanov in Karzajeve vlade normalno posredniki su so eee Savdska Arabija in Katar jaz misim tukaj da zelo eee relativno dobro vlogu igra jaz misim da v Afganistanu eee ta zadeva da pač pride d demokratizacije Afganistana ni uspel ta to je to je dejstvo da ti ljudje ne morejo eee sprejeti ta način življenja v bistvu ne govorim o zahodnem ampak ta način življenja ne morejo to in jaz misim da predvsem Karzaj zelo dobr ve za razliko od Iraka Irak za čas Sadama Huseina je bio tud sekularna država in za čas kraljevine sto osemdeset let nazaj to pomeni da islamizacija pod vplivom eee verskih strank v Iraku eee danas jz misim da če gledate ankete kar se kaže na naslednje lokalne volitve v Iraku januarja boste vidli da isla islamistične stranke zelo težko pridejo do do tih eee lokalnih položajev v državi mhm eee tukaj kar se tiče Afganistana še enkrat bi poudaru jaz misim da zelo pomembno je kaj bo v naslednjih šestih mesecev ker jaz misim kralj Abdulah tukaj eee je eee zadolžil svojega pred eee brat brata princa on je predse eee predsednik eee savdske obveščevalne zdru službe oni su zelo aktivni v Afganistanu i v Pakistanu in jz misim da pride do en dogovor med Karzajem in nekateri zmernejšist tih struje znotraj Talibanov mhm torej nekako optimistično gledate eee tm imamo šestinšestdeset eee vojakov eee se že kaj premika glede njihove vloge in prihodnosti pravzaprov prisotnosti na v Afganistanu ? trenutno so slovenski vojaki v Afganistanu omejeni z mandatom ki so ga dobili v okviru sodelovanja v misiji Ajsaf in sicer tako da je večina njih v Haratu sodelujejo skupej z italijansko vojsko pri varovanju eee baze v Haratu sodelujejo pri varovanju konvojev eem eee nekaj vojakov sodeluje tudi pri urjenju eee afganistanske vojske eee vprašanje je v katero smer kam in na katero območje bi lahko širili mandat slovenske vojske in še ena posebnost je z sodelovanjem slovenske vojske v Afganistanu so povezane nacionalne omejitve namreč eee slovenska vlada je takrat ko je prvič napotila slovenske vojake v Afganistan odločila da pri svoji dejavnosti ne smejo sodelovati pri izvedbi aktivnosti ki jih ima afganistanska vojska se pravi ko jih urijo je eee njihova omejitev v tem da urjenje poteka v bazah ne morejo pa z njimi na teren eee poleg tega so omejeni tudi prostorsko torej premikajo se lahko samo znotrej okvira ki je postavlen z območjem odgovornosti okrog Herata mhm ste želeli dodat nekaj ? no če jz mmm neki dodam glede Afganistana jz bom tako reku ključe do miru v Afganistana leži v Pakistanu na žalost in dokler ne bo nekega s stabilnega nadzora nad temi plemenskimi deli Pakistana v bistvu tudi v Afganistanu ne bo miru zdej kar se tiče Afganistana je treba poudarit še nekaj da je ta operacija Isaf je v bistvu največja operacija ki jo izvaja Nato v svoji zgodovini in v ob uspeh te m misije v v Afganistana bo odločal ne samo v tem kaj se bo dogajalo potem kaj se bo dogajalo potem v samem Afganistanu ampak tudi v kontekstu širšega evropskega m reku jz širše evropske varnostne arhitekture ker neuspeha Isafa ima lahko tudi ne neposredne posledice na odnose znotraj Evropske unije se pravi znotraj tega evropskega prostora in pa predvsem treba upoštevati da Združene države Amerike načrtujejo v naslednjem obdobju intenziva intizifikacijo prot eee operaciji v samem Fganistanu kar pomeni dav verjetno tud Slovenija deležna določenih pritiskov blagih pritiskov diplomatskih ali kakršnihkoli že da bi tudi sama okrepila svoje aktivnosti v tem območju in bojim se zelo zelo zat zelo težko izognili te povečanju obsega sodelovanja v Afganistanu mhm gospod [priimek] torej poročilo in to objektivno poročilo opazovalcev in to kvalificiranih po opazovalcev v Afganistanu govorijo o bistveno slabšem varnostnem položaju kot je povedal kolega in ta položaj se ne izboljšuje eee povečanje števila vojakov pripadnikov Isafa i pripadnikov druge operacije ki jo vodijo neposredno Američani ne poboljšuje ne zboljšuje tega varnostnega položaja prov obratno ker eee s povečanjem števila teh vojakov se povečuje število tarč za napade aaa in eee tudi po ocenah eee britanskih poveljnikov tudi po oceni britanskega veleposlanika ki ocena ki je prišla potem v javnost eee veleposlanika v Afganistanu eee mednarodne sile in Američani nimajo nikakoršnega izgleda da bi eee da bi zmagale v te vojni največ kar eee lahko doseže eee mmm dosežejo te mednarodne sile da ne bodo eem poražene prov poražene mhm … mhm tako da eee je ključ za rešitev problema Afganistana vsekakor ne v uporabi oborožene sile temveč v dosegi političnega konsenza znotraj Afganistana kar se tiče eee po pogovorov med eee mmm predsednikom eee Hamidom Karzajem in pripadniki nekaterih skupin eee v Talibanov eee ti pogovori nikamr ne pelejo eee vodja Talibanov mmm Mula Omar je jasno povedov da on s takim izdajalcem in s tako marianeto kot je Hamid Karzaj to sam besednjak vam neki pove eee sploh se ne bo pogovarjal in naj se on pripravi sk in da odide iz Afganistana skupaj z Američani mhm eee podobno stališče ima tudi eee drugi pomembni eee iraški po eee ozirom afganistanski politik eee ki een s podobnimi izrazi tudi eee opisuje eee predsednika Karzaja mhm ne glede na njegove osebne lastnosti on je zlo spodoben človk eee gospod Karzaj mhm … ampak dejstvo da so ga pripeljali Američan da so ga namestil Američan da ga še vedno Američani varujejo tudi fizično varujejo vse to izpodjeda njegovo legitimnost in potemtakem on verjetno ni oseba okoli katere bi se ustvaril nek nacionalni konsenzus na vsak način se ne da v Afganistan presadit zahodne demokracijo al pa demokracije tako kot predstavniške demokracije tako kot se predstavljamo no slišati je da bodo poskušali zdej prav na tej kulturni ravni spreminjat nekako sceno bomo videli kako bo to uspešno pa vendarle eee če bi se za trenutek preselili še domov zagotovo eee le zadovoljni vojaki dobro delajo v tej ali oni misiji eee v enem od intervjujev ste dejali da ste prevzeli ministrstvo v dobri formi bi se reklo temu lahko poveste provzaprov kaj ste do sedaj odkrili nekako videli in eee zasledite okoli sebe na Ministrstvu za obrambo ? no kar se tiče samega Ministrstva za obrambo je treba povedat da ga sestavljata kr dve pomembni zmogljivosti in sicer poleg Slovenske vojske tudi sistem zaščite in reševanja oziroma sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ki sta vsak po svoje prisotna tako med eee našimi državljani kot tudi v tujini v različnih misijah in aaa eee med ljudmi ki delajo v obeh sistemih je ogromno število res pravih strokovnjakov res pravih profesionalcev težava je da morebiti prav vsi profesor profesionalci nimajo možnosti pokazati to svojo strokovnost in jaz upam da bo to nek korak v prihodnosti tudi v našem mandatu da vendarle prav tem ljudem damo možnost eee ne samo govoriti ampak predvsem delati in delati za dobro varnosti naše države in tudi za dobro varnosti v mednarodnem okolju ampak za trenutek mi prosim dovolite ko smo govorili o Afganistanu je treba povedati da je Afganistan kr se tiče zahodnega pogleda razdeljen na celo vrsto tako imenovanih skupin za obnovo provinc različne velike države zlasti članice Nata so se vsaka po svoje raz razdelile nekako so da bomo dali v navednice okupirale posamezne predele Afganistana v katerih potem poskušajo vzpostaviti aaa nekakšen zahodni tip demokracije kako je to uspešno v taki razpršeni obliki delati na celotnem ozemlju Afganistana je seveda veliko vprašanje toda aaa ne ne smemo pozabiti da eee ameriški umik iz Iraka do leta dva tisoč enajst dejansko pomeni koncentracijo ameriških sil v Afganistanu torej aam mmm Ajsaf se bo krepil in aaa eee Afganistan se po poskušalo stabilizirati tako ali drugače in aaa še eno dejstvo moramo povedati mi v Afganistanu nimamo samo vojakov imamo tudi sicer samo enega vendar je tudi to neke vrste diplomat in sicer civilnega strokovnjaka ki v Haratu aaa zbira eee različne predloge za p humanitarne projekte zlasti povezane z šolami zdravstvenim sistemom in ta n to njegovo delo bi lahko bistveno pripomoglo še k neki drugi obliki sodelovanja države pri stabilizaciji Afganistana in sicer z razvojno pomočjo tu pa misim da je tudi profesor [priimek] že večkrat tudi javno pisal in govoril o tem da je mogoče nadomestiti ali dopolniti sodelovanje vojske tudi z drugimi oblikami zunanjepolitične pomoči aaa podpore ki seveda mora biti eee usmerjena v konkretne projekte mhm in mislim da smo mi v tem trenutku sposobni s civilnimi strokovnjaki marsikaj v zvezi s temi konkretnimi projekti narediti samo volja bi morala obstajat tako znotraj naše države kot tudi znotraj vseh tistih ki danes skrbijo za različne skupine za obnovo provinc m eee no če se vendarle za sekundo vrnemo na ministrstvo omenili ste strokovnjake ki eee imajo možnost pa z zaenkrat še niso bili eee v v v pri v možnosti pač imeli priložnost se dokazat ali s tem nekje napovedujete mogoče tudi kešne kadrovske zamenjave ali kaj podobnega spremembe v mmm na eee pač področju vojske ali uprave ? no najprej moram povedati da smo za prve tri mesece na Ministrstvu za obrambo eee napovedali strateški pregled obrambe ki se bo seveda nadaljeval ampak v pr teh prvih treh mesecih aaa ne more biti nobenih kadrovskih sprememb in sicer zato ker želim videti kako ta sistem funkcionira z ljudmi ki so v njem delali doslej šele potem je mogoče bolj realno presoditi kdo v tem sistemu dela dobro kdo je strokoven in kdo je nestrokoven kdo je dober voditelj kdo ima težave v svojih enotah oziroma v svojih okoljih in bi ga bilo treba zamenjati ali pa mu pom ponuditi kekšno drugo možnost ali drugo delovno mesto zato v tem trenutku seveda napovedujem kadrovske spremembe toda eee kakšne bodo ne morem povedati sedaj eee prepričana sem tudi da bodo kolegi ki bodo ugotovili da ne zmorejo tempa ki ga pričakujemo tudi sami ugotovili da morebiti za nekatere naloge niso več primerni ste že prestavili v šesto kot pravijo da da boste prav kmalu eee zaenkrat eee skrbim za eee vse tekoče naloge v decembru je na Ministrstvu za obrambo tudi ogromno protokolarnih dogodkov mhm vsi so seveda posvečeni nekaterim zelo pomembnim stvarem in obletnicam iz zgodovine Slovenske vojske pa seveda tudi povezani so z aaa neko pozornostjo ki jo usmerjamo zlasti k vojakom in vojakinjam na misijah zdaj bo celoten vrh Slovenske vojske v prihodnjih dnevih obiskal eem različne operacije ravnokar se nam je vrnil en brigadir ki je obiskal vojake v Afganistanu mhm eee danes zvečer odhaja visok obisk v Libanon eee tik pred novim letom odhaja obisk v Čad eem na dan samostojnosti bo eee pomembna delegacija tudi na Kosovu m tudi v Bosni in Hercegovini bomo z visokimi častniki Slovenske vojske prisotni skratka zdaj smo v trenutku ko je treba opraviti veliko tekočih nalog eee nalog ki izhajajo iz neke vrste spoštovanja do eee del ki jih opravljajo naši ljudje v tujini hm … mhm aaa treba je pa seveda ob tem opravljati tudi eem eee neke vrste komunikacijo z javnostjo eee za katero skrbite mediji na različne načine ko nam postavljate celo kopico vprašanj in želja po pojasnitvah različnih afer ki so spremljale to ministrstvo v preteklosti hm ampak jz upam da bomo to razčistili ali v šesti ali v osmi preds prestavi zelo kmalu in da bomo potem lahko v miru dali priložnost vsem strokovnjakom tega ministrstva tu greste … … … eee s sami ste mmm povedali da mimo n brez nekaterih vprašanj ne gre torej kako je s temi nesrečnimi Patriami ste že prišli do določenih imen ? rekli ste da bodo ljudje ostali pač isti na ministrstvu dokler se bo vidlo da lahko delajo torej ti isti ljudje so nekej zakuhali to eee šlamastiko kot se temu reče no ravno zato je tudi pomembno da vsaj v tej fazi razčiščevanja še vedno ostanejo eee pri roki prisotni kajti eee vedeti je treba da eee ni mogoče tako zapletenega primera kot je nabava osemkolesnikov razjasniti kr v treh tednih ko prideš v ta sistem če pa se zgodba z osemkolesniki eem eee odvija že tam nekje od konca leta dva tisoč štiri naprej torej veliko časa bomo potrebovali tako mi ki smo prišli na to ministrstvo kot eem tožilstvo in računsko sodišče da razčistimo vsaj tisti del ki ga moramo vedeti in ki ga dolgujemo slovenskim davkoplačevalcem pod preprogo jo ne boste dali no … v redu … eee to je nemogoče ker je eee vezana eee torej celotna afera ali razprava o nabavi osemkolesnikov je vezana na ogromen denar prvič drugič vezana je na usodo Slovenske vojske v prihodnosti mi v tem trenutku ko razpravljamo o osemkolesnikih v resnici govorimo o petnajstih letih pris prihodnosti Slovenske vojske in take stvari ni mogoče dajati pod preprogo vsi mi se bomo še zelo trudili brskati iz pepela ali iz smeti še marsikatero eee zgodbo dokument spomin izjavo in še marsikaj drugega no osemkolesniki so preveliki za to da jih spravte pod preprogo so preveliki a hvala lepa prosim … to sigurno eee no ko smo že da povežemo osemkolesnike z mirovnimi misijami na katere zagotovo vplivajo ne se mi poslavlja vprašanje ali so osemkolesniki vzrok za umikanje oziroma ne tako aktivno delovanje v mirovnih misijah ali so posledica politične neodločenosti Slovenije glede vpliva in prisotnosti v svetu mogoče gospod [priimek] jz tega ne vem kako naj kako naj presodim tukej je ministrica ki je najbolj poklicana da odgovori na to vprašanje no osemkolesniki so bili namenjeni vzpostavljanju prvič te bodoče tehnološke prihodnosti Slovenske vojske drugič vzpostavljanju osrednjih bataljonskih bojnih skupin aam namenjeni so seveda tudi eee bistveno višji zaščiti slovenskih vojakov in vojakinj v vseh operacijah v katerih sodelujejo zdaj in bojo sodelovali tudi v prihodnosti namenjeni so pa tudi skupni obrambi aaa v okviru zavezništva namreč enote ki bodo opremljene z osemkolesniki bodo sestavljale eee eee skupno obrambo na južnem krilu Nata mi smo provzaprov samo en eno majhno kolo v velikem Natovem sistemu skupne obrambe in v tem okviru so eee in je oborožitev in osemkolesniki kot taki provzaprov sestavina naše skupne tudi nacionalne varnosti mhm prosim eee vi ste želeli nekaj dodati ne če ne prosim gospod [priimek] potem bomo pa eee predvajali reklame prosim no če jst lahko neki … neki dodam eee zej tukaj mmm pa ne da zdej hotu vzet ministrstvo v bran ampak te je poudart da v bistvu mirovne operaci oziroma operacije v tujini niso predmet samo ubrambne politike ampak so tui predmet zunanje politike se pravi tisto kar Slovenija dejansko danes se sooča je to da mao mi nek strateški vakuum in nekako ni jasno politične vizije kakšnih operacijah naj bi sodeloval s katerimi mednarodnimi organizacijami naj bi sodeloval in provzaprov kam nej bi šli mi moro zej najprej dejansko ta p pred pred nami je izziv da mormo definirati kaj so naša strateški interesi kje so ta strateška območja in potem temu primerno oblikovet politiko z če bomo pošiljal v tujino civiliste se je treba zaveat da bo potrebno ustanovit tisto kar ta država nima in to je neko koordinacijsko telo ki bo koordiniralo Ministrstvo za obrambo Mistrstvo za notranje zadeve eee z generalno policijsko upravo potem bo treba tu ministrstvo za not eee za javno upravo za gospodarstvo in tko naprej mism to so re to so zelo kompleksna vpašanja ki se ne bodo mogla reševet na nekih medresorskih komisijah tko k se to zdej dela v naši državi za gospodarstvo smo rekli … seveda druge države tukej vzpostavajo neke sisteme kriznega upravlanja in vodenja ki so zelo kompleksni sistemi sestavleni vsaj iz dveh prvin ena je zunanjepolitična pa notranjapolitična nekako v grobem rečeno se pravi Slovenija je pred tem izzivom in tu je so p spremembe tako na področju zakona o obrambi in še bi loh naštevali vse so to so pač zakoni ki so tko imenovani dro dvotretjinski zakoni kar pomeni da smo če gremo na to pot mhm se pravi da bomo šli definirat na naše jasne interese ker treba je veeti da mirovne operacije po koncu hladne vojne so interesno pogojene niso več ne ne interesno nevtralne če so kdaj sploh bile ne mhm in ta sistem se prav tudi ta nš sistem znotraj države se more temu prilagodit in nekako mirovne operacije ne smejo bit več samo povezane z Mistrstvom za obrambo ampak z vsem celotnim državnim aparatom ki ga ta država ima in seveda z denarjem o tem morebiti kasneje … … mhm o tem bomo v nadaljevanju zdej pa predlagam da si na kratko pogledamo reklame ki so seveda tudi prihodek denarja te hiše in takšna ambicija je dejansko zdej eee eee v tem da bomo poskušali v prihodnjem mesecu dveh eee definirati to prioritetno strateško politiko ko gre za operacijo tako spet smo nazaj in zdaj gremo iz našega studia nekako na Kosovo eee da bi povedali še kaj o tej deželi kjer smo prisotni z največjim številom eee naših vojakov in tudi civilnih predstavnikov in policistov najprej bi morebiti vprašal eee ali je bilo po vašem takojšnje priznanje Kosova eee napaka Republike Slovenije gospod [priimek] nikakor ne vprašanje je blo eee kako hitro to narediti Slovenija je bila tedaj predsedujoča v Svetu Evropske unije tako da tudi s tega zornega kota in ker je večina eee držav članic Evropske unije sklenila tudi vodilne med njimi eee da bodo priznale Kosovo takoj in so eee Kosovo priznale tudi Združene države Amerike lahko bi Slovenija bila tudi v mmm prvi skupini kot predsedujoča eee m mi smo imeli eee seveda eee mmm vrsto zadržkov v v enom delu naše javnosti predvsem med gospodarstveniki mec predvsem med tistimi ki s se bali da bi prehitro priznanje ga lahko eee slovenski eee slovensko gospodarstvo naredilo veliko škodo predvsem v Srbiji no ampak ta škoda je prišla tako ali drugače in eee datum ni ni bistveno vplival tako da nedvomno da je bilo to priznanje pravilna odločitev mhm torej ne doktor [priimek] ja jst eee mislm zlo podobno ne torej jz mislm sicer da je priznanje Kosova najbrž že stališče mednarodne skupnosti eee zadeva ki eee s kjer so rešili to kar se je rešiti dalo ne torej eee niso nardil najboljše poteze ampak ko je to enkat blo narjeno jaz mislm da je čist v redu da smo mi to priznal eee je pa eee drugo vprašanje sveda priznal nismo takoj zarad proceduralnih tud zapletov ne k morš eee eee mmm parlament vplest v vse te zadeve in tko naprej ne eee ampak eee postavla se vprašanje ne kolk smo mi na Kosovu recimo kjer bi lahko bil šolski primer tega o čemer smo že govoril ne kako so povezane različni deli naš a pa po podsistema ne eee slovenskega o lahko bi še bolj zavlačevali kar se procedure tiče ne tudi kako je povezana ne vem eee obrambno ministrstvo eee notranje ministrstvo razvojna pomoč ne vem tudi humanitarna pomoč ob tej nismo nič govorili ne eee in ki mera bit tudi povezana in potem seveda gospodarstvo ob gospodarstvu pa seveda šolstvo in še kej ne vse to provzaprov … ja vse to mora bit povezano v neki koherentni zunanji politiki razminirali smo Kosovo mimogrede tudi ne to je zelo pomembna zadeva … mhm in potem seveda razne to tovrstne misije ki se opravljajo po svetu ne bodo samo strošek ampak bojo sredne ali dolgoročno lahko Sloveniji tudi kej prinesle to znajo mimogrede zelo dobro početi Italijani sem sam eh okusil zadevo in pa N Norvežani pa Nizozemci pa da o o Američanih sploh ne govorimo pa marsikdo drug gospod [priimek] morebiti vaše mnenje o Kosovu in … mhm moje mnenje o tem eee za Kosovo kar se tiče ta realnost eee priznanje Kosova je realnost kokr mal prej smo govoril za Irak kar se dogaja to ne bo državljanska vojna ampak mora se priznati tud ta realnost to pomeni federalizacija države kar je napisano v ustavi sprejeto dvainosemdeset eee procentov državljan su g glasali za za to ustavo to pomeni realnost kar se tiče Kosovo jaz misim to je uspešen model da slovenska vojska slovenski vojaki da je ena varnost za gospodarstvenike in eee če vprašate tud v Prištini al pa v Peči kjer so slovenski vojaki prisotni boste vidli da tam največ na primer da se eee pije Union pivo hm pa mleko tudi Ljubljanske mlekarne prosim tudi Ljubljanske ja če pa vprašamo Kosovske Mitrovice bo mogoče odgovor že mal drugačen ne ja eee zdej Kosovo je sicer do neke mere uspeh scer jz sam osebno moram reč da se nisem zagovornik njegovga priznanja oziroma ne takašnga tako hitrega p ne v smislu slovenskega priznanja pa sploh mednarodnega priznanja ker je odprl neke stvari ki jih zdej vidmo na Kavkazu ne in to so zdej te stvari bojo še nekaj časa vrtele in zdej v tem kontekstu globalne krize ki se pojavla bojo lahko taka vprašanja zlo pomembna predvsem pa da se ne smemo uspavat z zamislijo da je kosovsko vprašanje kot takšno rešeno ne mi mormo veet d mamo zdej dve p operaciji noter v znotraj Kosova eno je Eule Euleks in pa eee Unmik se pravi s v srbskem območju še veno deluje Unmik medtem ko v al večinsko albanskih deluje Euleks in ta delitev dejansko mi dubivamo zdej neko fizično in de fakto delitev neke priznane države ne in zdej vprašanje ki bo se postavlo v nekaj letih bo ali zdej tud priznat to delitev ki se je zgodila znotraj te države ki smo jo mi zdej priznal ne torej tu bodo neke nove dileme in jz mism da ni še ta zgodba povsem končana no vi niste omenili Keforja kot tretje operacije ki je pomembnejša od tistih dveh še vaš komentar morebiti no … mmm eee še vaš komentar morebiti na to vprašanje glede priznanja Kosova jz ocenjujem tako kot kolegi da je bilo prav da smo priznali dejstvo ki aaa se je zgodilo z neodvisnostjo Kosova nenazadnje eee Kosovo s tem povezujemo tudi svojo lastno zgodovino aaa z neko visoko stopnjo empatije ki je vladala pri slovenskih državljanih in državljanskah z eee državljankah s situacijo na Kosovu že desetletja nazaj aam res pa je da bomo morali k stabilizaciji situacije na Kosovu še z marsičim pomagati pa najsibo v okviru eee tako Unmika s policisti če bi tam še ostali kot v okviru Euleksa s policisti strokovnjaki za penološke zadeve in drugimi kot predvsem v okviru Kforja in pa že z vsemi drugimi drobnimi dejavnostmi ki jih včasih spregledamo so pa pomembne vi ste že omenili sklad za razminiranje ki je eee v okviru tega tako imenovanega mednarodnega fonda zaupanja eee ustanovljen v Sloveniji opravlja izjemna pomembno eee pomembna dela tako na Balkanu na Kavkazu in še v nekaterih drugih predelih sveta mhm aam to je velika humanitarna podpora eee razminiranje je stvar ki prizadene eee torej mine so tiste ki prizadejo civilno prebivalstvo in razminiranje je pravzaprav neka posebna vrsta razvojne pomoči civilnemu prebivalstvu ki je najbolj prizadeto v vseh teh kriznih območjih jz mislim da aaa bo Slovenija kot najbližja soseda Kosovu ena tistih držav ki bo morala v prihodnjih letih imeti in strategijo razvoja Kosova in strategijo svojega obnašanja na Kosovu in hkrati bo njeno sporočilo tudi sporočilo Evropske unije in tudi Nata do Kosova mhm no sicer pa je bil bilo Kosovo eno edina mirovna misija Združenih narodov brez konca mandata ne to se je šele zgodilo veliko prepozno ma pravijo mnogi in ravno zato eee oprostite čevm malce d daljši ampak bil sem tudi sam v misiji o Ovseje tam in vidu sem da se marsikdo ravno zaradi te neomejenosti obnaša zelo lagodno plače so bile seveda dobre za vse za vojake in civilne delavce ena ura je bla do Dunaja do Frankfurta in tko naprej in so seveda rekli da če bo mir morajo domov ne tako da eee je bila morebiti to tud napaka mednarodne skupnosti da niso prej zabetonirali datum ko bo konec in tudi cilje ki se jih mora do takrat eee dosečt se strinjate morebiti ? se strinjam se strinjam eee torej ta zadeva je še vedno po ti mednarodno pravni plati ostala nerešena predvsem zaradi eee pomanjkanja konsenza v Varnostnem svetu Zn tako da ostaje mmm bi bolj eee privid eem eee pristojnosti Unmika eee ki ga vodi zdej italijanski diplomat in naš znanec eee Canier eee in eee za eee pod to streho je se umestil umestil dejansko Euleks eee to je kar dobra rešitev zato na zato ker se je na ta način legalizirala prisotnost misije eee Evropske unije nekje prevzela civilni del eee mednarodnega nadzora nad dogajanji na Kosovu medtem ko je Kfor obdržal eee svoje pristojnosti in svoje naloge v okviru resolucije dvanajst štirinštireset tako da od s tega mednarodna mednarodnega pravnega zornega kota je ta nadzorovana in omejena neodvisnost Kosova je zdej začasno urejena obstoji neka manjša nevarnost tudi da bi eee se eee ta nadzor mmm izvajal tako diferencirano da bi prišlo do krepitve eee neke eee ločitve eee enklav eee srbskih enklav sredi Kosova in tudi severnega dela od eee preostalega dela pokrajine kar bi blo izredno slabo predvsem za srbsko narodnostno skupnost na Kosovu eee in v tem oziru eee politika uradna politika Srbije eee dejansko ne pomaga eee ej k ureditvi dolgoročni ureditvi položaja srbske in ohranitve srbske narodnostne skupnosti na Kosovu kar kar je tudi del programa ki ga je izdelov eee Nobelov nagrajenec za mir Marti Ahtisari tako da s tega zornega kota ostaje še vedno protislovje med uradno politiko Beograda ki zdej manj izrazito tako kot je blo pod Koštuničino vlado podpira eee to eee nekakšno ločitev al pa samoizolacijo na srbske manjšine od albanske in drugih eee druge večine tudi turške bošnjaške in tako dalje večina na Kosovu mhm ja bomo vidli kaj se bo ampak zdej skušajo vendarle eee te zadeve uredit sedanji minister za eee Kosovo skuša eee najprej je iz izkoreninit eee grozno korupcijo ki se je predtem dogajala bomo videli kaj se bo še tam dogajalo … mhm ja Beograd je eee mmm Beograd približno troši kakih petsto milijonov evrov za podporo na raznoraznih struktur na Kosovu in pos potem se je izkazalo da na seznamu tistih ki prejemajo dvojne eee dvojne zaslužke dvojne plače tako ima dodatek za Kosovo plus plačo za nekej česar ne upravlja ka ti ljudje večinoma živijo v v Srbiji toda imajo uradne položaje v načelniku občinske uprave eee na Kosovu dejansko živi nekje v Kruševcu mhm se je izkazalo da od osem tisoč al nekej sto petdeset jih je kr približno polovica sploh ne živi na Kosovu prejemajo pa prejemajo pa te dodatke in plačo od eee srbske mhm gremo počasi h koncu mhm eee hvala z lepa za te informacije ja mogoče neka samokritika če dovolite gospod [priimek] vi ste imeli pomembno izkušnjo v času vaše misije na Kosovu aaa v v okviru samokritike je trea povedati da mednarodna skupnost res včasih v eee teh mirovnih operacijah izvaja nekakšne vrste pis biznis mi ko povečujemo prisotnost tudi s svojimi vojaki ali drugimi civilnimi strokovnjaki ko hodimo na te misije se mi zdi da bi vendarle bilo prav da vemo kaj počnejo in kakšen je izplen njihove dejavnosti da ne bomo trpali vseh teh vojakov v neko misijo samo zato da bojo d dobivali visoke plače mi naša varnost varnost prostora v katerem so pa ne bi bistveno profitirala zaradi njihove prisotnosti če jih imamo nekje v tujini potem je prav da opravijo svoje delo izjemno pošteno zlasti do civilnega prebivalstva mhm no kot priča lahko potrdim da dejansko naši vojaki eee v o okviru te italijanske vasi b zravn Peči dejansko uživajo ugled opravljajo zelo dobro delo eee tako pri albanski večini sem bil tudi na svečanostih v eee v pri Albancih tudi pri enem pogrebu pri katerem mmm enga dečka ki so ga našli naši eee po poklicni do eee eee mmm eee eee reševalci potapljači eee kakor tudi v eee v srbski vasi ki ni daleč od naše postojanke in moram reči da mi smo eden redkih in naši mirovniki imajo to prednost pred ostalimi da lahko komunicirajo z obema skupnostima mhm … mhm in mi imamo tudi zelo dobrega prevajalca iz slovenščine v albanščino in obratno tako da eee eee dejansko dejansko so … tako je … mhm … eee zavzeti so zagotovo ker so baje tudi eni redkih ki za vikende marsikdo ne hodi domov pa bi lahko ne mhm eee no za konec mogoče eee vendarle boste morali tudi kmalu Natu poročati kako naprej eee minister Erjavec je dejal eee ko je bil še obrambni minister da se bomo morali Natu opravičiti da pač ne moremo opraviti nekaterih obveznosti je res potrebno da se Natu za karkoli opravičujemo ali boste vi nekako drugače dali vedet eee za kaj se je Slovenija pravzaprav odločila v bodoče ? no jz morm reči da se moramo najprej opravičiti lastni javnosti in lastni državi kajti to kar eee sklenemo kar planiramo v okviru Natove skupne obrambe je pravzaprov naša nacionalna obramba in to dejansko pomeni da smo se neresno eee obnašali do prihodnosti lastne obrambe če smo naredili napake pri dosedanjem planiranju torej eee Natu se bomo opravičevali bolj v smislu da smo imeli napačne načrte aaa predvsem pa da v prihodnosti ne bomo zmogli investirati toliko finančnih sredstev v nakupe opreme in pa v eee organizacijo enot za katere so v preteklosti s presodili da bi jih Slovenija eee zmogla imeti ker ne bomo imeli toliko denarja bomo morali mnoge od teh načrtov prolongirati jih postaviti v nekoliko bolj v oddaljeno prihodnost ampak to še vedno n ne pomeni da se bomo do lastne varnosti neresno obnašali mi se moramo zavedati da tudi z manj denarja je treba skrbeti tako za nacionalno obrambo kot tudi za vsaj nastavke aaa skupnih ciljev sil za katere smo se zavezali v skupni obrambi v okviru zavezništva tu ni opravičil tu je treba predvsem delati priznati je treba napake iz preteklosti in delati je treba na odpravi pomanjkljivosti za prihodnost mhm takšne nas potem vsi jemljejo bistveno bolj verodostojne kot pa če napovedujemo velike sile smo pa majhna država z majhnim demografskim pontecialom in ne moremo zazijati bolj na široko kot lahko z svojimi majhnimi usti eee no in za konec morebiti še malce provokativno vprašanje nekje sem prebral da je treba imeti jasno predstavo o tem kaj Slovenija potrebuje in kakšne so naše primerjalne prednosti pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti kdo od vas ima danes jasno predstavo o tem ? gospod [priimek] no nekatere komparativne vrednosti imamo predvsem eee recimo Kosovo je en tak primer Bosna in Hercegovina aaa nedvomno naša preteklost če hočete bližja preteklost nas je na nek način povezala ustvarila je določeno količino ljudi ki so prišli iz tistih eee krajev so se naselili so postali slovenski državljani no en tak primer so eee kosovski Albanci ki so se izšolali v Sloveniji in dans pomagajo eee tudi slovenskim vojakom na Kosovu in tako dalje tako da imamo komparativne prednosti v tem prostoru mhm … dobro čisto na kra mi smo eee majhna država za za marsikoga smo simpatična država zato ker nimamo kakih posebnih interesov nihče n ne more eee mislit da da mi to delamo z nekimi nekimi skrivnimi nameni ali zato ker smo sebični al kej podobnega tako da eee marsikje smo dobrodošli mhm prosim gospod [priimek] imaste jasno predstavo kakšne so naše prednosti in pa potrebe po drugi strani ? eh jah jaz bi tkole reku ne da vzdrževanje miru in varnosti je sveda vedno odvisno od držav države tem bolje vzdržujejo mednarodni mir in varnost kolikor je to v skladu z njihovimi interesi to se pravi da v osnovi ker kokr gre pri sodelovanju v Natu v osnovi za nacionalno obrambo tako tudi pri vseh teh misijah provzaprov bi moral razmišljat o nacionalnem interesu in eee eee mislm da ne gre za neke posebne prednosti naše pos naše eee naša dodatna prednost bi la eee bi lahko bla v tem da bi dosti bolj integrirano in s tem bl efektivno delovali po svetu mhm mhm gospod [priimek] na kratko mogoče jz bi na kratko sam rekel da da prisotnost vojakov v mirovnih operacijah eee govorim o v o Balkanu in bližje Balkanu na Bližnjem vzhodu jaz misim zelo je pomembna za varnost Slovenija in gospodarska varnost Slovenija eee poglejte da b eee naftovod z Bližnjega vzhoda eee jaz misim da nasednjih petih let pride da bo priključen na ta južni naftovod ko gre verjetno čez Slovenijo tudi to pomeni dolgoročno Slovenija e mora biti prisotna na tim eee teh operacijah mhm hvala lepa gospod [priimek] ja komparativne prednosti vedno so pogojene z okoliščine v katerih delujemo mi se mormo zaveat da ne bomo vedno deloval v Bosni pa na Kosovu da vedno ne bomo poznal lokalnega jezika tista komparativna pro prednosti ki jo jz vidm v slovenskem primeru je ta da smo mejhna država da smo relativno mejhen sistem in da lahko nardimo nek sistem ki je prožen ki se lahko prigalagaja na to naravo operacij ki so vsaka sase nek z enkraten primer in vsaka zase neka zgodba ki se začne in konča na poseben način mhm gospa ministrica se bo vse na koncu končalo pri denarju ? eee predvsem pa eee ne smemo pozabiti na vaše osnovno p vprašanje in sicer začeli ste kdo ima danes jasno predstavo pri nas eee o tem kako bo z varnostno in obrambno politiko v prihodnosti jz bi rekla da je v slovenski strokovni javnosti in politični javnosti zelo veliko število zelo sposobnih ljudi tako v okviru akademskih krogov kot v eee različnih vladnih resorsov tudi v parlamentu v uradu predsednika države in sam predsednik države so ljudje ki premorejo vsak svojo vsak svoj pogled na komparativne prednosti Slovenije vsi skupaj bomo pa v okviru različnih javnih diskusij morali izkristalizirati bolj jasno predstavo predvsem o tem integralnem nastopu v zunanji politiki torej pri uporabi vseh varnostnih političnih diplomatskih in drugih resursov za doseganje nacionalnih interesov naše države aam finančni okviri oziroma omejitve so trenutek ko smo hitreje prisiljeni v eee iskanje te jasnejše predstave če je veliko denarja potem se nam zdi da niso potrebni nobeni novi odgovori če ga je malo potem se pa znamo zelo resno vprašati kaj so prioritete in mi smo zdej v tem trenutku točno pred vprašanjem kaj so prioritete naše zunanje varnostne in obrambne politike z malo denarja bomo zanesljivo prišli do dobrih prioritet in veliko muzike recimo temu tako bomo poskušali hvala lepa za konec vsem za obisk v studiu vam drage gledalke in gledalci hvala za pozornost obema vojaškima inštruktorjema v Iraku pa srečno pot domov nasvidenje