Pomoč države podjetjem v času krize. [Gos] snemanje Mateja Strmšek transkripcija Mateja 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Pomoč države podjetjem v času krize. 2010-09-23 RTV Slovenija 2010-09-23 TVSlo, Odmevi celotna Slo Ljubljana 2008-12-19 in zdaj domov v Slovenijo vlada je sinoči sprejela ukrepe za razbremenitev podjetij ki so se zaradi finančne ali gospodarske krize zašla v hudih likvidnostnih težavah to kar smo dobili se kar precej razlikuje od tistega kar je predlagala prejšnja vlada ter od tistega kar so želeli in pričakovali delodajalci ja tole smo pripravili kot uvod v pogovor z dvema ministroma predstojnikom delodajalcev in sindikata dober večer gospodje dober večer dober večer eee gospod [priimek] še v sredo smo vas slišali reči da boste da ste za znižanje prispevkov delodajalcev v pokojninsko blagajno dan pozneje tega ukrepa ni bilo več je bil neki drugi zakaj tako hitra sprememba ? ja zato ker so vmes potekala usklajevanja z socialnimi partnerji in pa strateškim svetom kjer je blo večinsko mnenje da takega ponašanja dobrega ukrepa ne podpirajo eee smatral smo da je t eee ob tem da je potrebno eee v tem trenutku hitro reagirat poleg najbolj učinkovitih ukrepov pomembno tudi da obstaja vsaj minimalno soglasje v druženju med socialnimi partnerji da ukrepi delujejo v tisto smer v v katero vsi želijo mhm ampak tudi vi ste bili takrat v sredo mnenja da gre t za ukrepe ki bi delovali hitro kratkoročno dobre ukrepe to še vedno mislim mislim pa tudi da ukrep eee ki eee na določen način olajšuje skrajšan polni delovni čs eee dosega podobne učinke čeprov morda na drug način takole na prvi pogled se zdi da ste bili sindikati uspešnejši v tem eee lobiranju kot delodajalska stran morebiti no jz ne bi govoru o uspehu gor al dol zdi se mi da je če se gremo dialog prav da se prisluhne tudi sindikatom in po našem trdnem prepričanju prvi predlog ni bil dober ni bil selektiven je bil za vse tud za dobre firme dobra podjetja načel bi pokojninsko blagajno na način ki mislm da ni dober ne jz misim da je to razumno početje vlade glede na dialog ki je s eee ki je steku med nami ampak slišali smo nekatere direktorje ki pravijo da gre v prvi vrsti za socialni mir gospod [priimek] težko rečem takole na začetku eee vendar sem prepričan po tem kar smo danes slišali na Ekonomsko socialnem svetu in kakor spremljamo dogodke na mednarodnem finančnem trgu da je položaj iz dneva v dan težji pri zagotavljanju in refinanciranju dolgov ki jih imajo banke proračuni in sploh eee evropsko gospodarstvo od koder slovensko gospodarstvo ni popolnoma nič izvzeto mi na delodajalski strani smo pričakovali b bistveno več ukrepi v sredo ko smo se razšli so dobili oceno dobro do prav dobro zdej ko so bili sprejeti seveda seveda eee vmes se je zgodilo marsikaj kar je minister [priimek] danes pojasnil vendar potrebno je za vsako ceno kolikor je mogoče zanesljivo zagotovit ohranitev delovnih mest delovno mesto je ključni odgovor na to dilemo ampak eee gospod [priimek] za delovna mesta se običajno borijo s sindikati delodajalci naj bi imeli v tem procesu vendarle nekatere druge cilje eee poglejte kakorkoli eee eee tekmovalnost je vedno dobra in konkurenca je vedno dobra in pelje k dobremu in boljšemu rezultatu vendar v tem trenutku eee to sem že enkrat tukaj pojavu smo vsi na istem čolnu in bo potrebno zelo dobro skupaj zelo premišljeno čez to viharno morje veslat mhm kajti ko se reprodukcijske verige pretrgajo predvsem zaradi prekinitve v rednem financiranju in zaradi prekinitve finančnih tokov seveda noben ukrep več ne pomaga in … prav to je bilo učeno bomo poskušali bolj preprosto odgovarjati gospod [priimek] gre za zdravljenje ali za preventivne ukrepe ? ja predvsem gre v prvi vrsti za preventivne ukrepe mislim da je lahko zlo preprost primer če eee nam nemški avtomobilski proizvajalec zmajnša proizvodnjo za četrtino in če so na tega proizvajalca vezani naši proizvajalci potem eee nobeno zniževanje stroškov provzaprov tukaj kej dost ne pomaga preprosto ni naročil in ni dela eee mi pa želimo skozi naše ukrepe ohranit ljudi eee zaposlene še zmerom čeprov bodo delali nekolko krajši čas in upamo da bodo naročila prišla čez recimo pol leta ali leto ali v tem trenutku vemo koliko ljudi koliko zaposlenih lahko že prvega januarja dela skrajšan delovni čas ? ne vemo vemo pa da so nekatera podjetja to že storila in da mnoga napovedujejo pogejte prejšnji gospodarski minister je danes sicer dejal da gredo ukrepi vlade v pravi smeri ampak dodal je tudi naslednje gospoda ministra komentar vajinega kolega prejšnjega glejte če bi na ta način začel komentirat delo v vlad eee danes in v preteklem obdobju potem bi ve verjetno ta diskusija trajala zelo dolgo mi prihajamo v na začetku mandata ob zelo zaostrenih mednarodnih razmerah z primanjkljajem ki je večji od dveh odstotkov ne obtožujemo nikogar ampak to je dejstvo in zato bi prosu tud eee kolegi so zdej v opoziciji da z eno racionalno mero eee ocenijo svoje delo tisto kar so zapustili konec koncev so imeli najboljše pogoje v zadnjih triesetih letih eee v eee Sloveniji al pa še več eee povprečna rast čez šest odstotkov oziroma okrog šest odstotkov mi začenjamo z rastjo ki je v najboljšem primeru ta trenutek nekje med dva in tremi odstotki v tem letu in se bo poslabšala pod en odstotek vlada je bila racionalna in je v okviru možnosti jz ponavlam morda v Sloveniji res še ne vemo tega da je glavna omejitev o kateri se danes pogovarjamo ne to ali bojo plače deset procentov ali bojo investicijske olajšave dvejst al trieset procentov ampak ali se bo državni proračun in javne finance v naslednjem letu lahko normalno financirale sem vas prej eee prav razumel da ste v omari našli tudi kekšnega okostnjaka veste kaj jz sem že bil v vladah vem kako to zgleda in mislm da so vsi tisti ki bojo v parlamentu o tem razpravl tolko trezni da danes ni pomembno to k kateri okostnjaki padajo iz katerih omar ampak od česa bomo živeli naslednje leto in kako bomo preživeli opozicija naj bi v ponedeljek predlagala dva ali tri nove zakone tudi tega da more država takoj eee vrniti preveč vplačan eee dedeve da mora proračun skrajšati nekatere poti to bi reku da podpirate eee no to kot ukrep seveda je pa treba vedet in temeljito razmislit ali je to v danih razmerah sploh izvedljivo namreč kar lahko nardi vlada je to kar delamo mi v industriji v gospodarstvu bom uporabu star zelo nepriljubljen izraz zategovanja pasu zniževanje plač najprej nam kar lahko naredi vlada z zadrževanjem paketa izvajanja povišanja plač v javnem sektorju z generalnim znižanjem plač v javnem sektorju morda ne potrebujemo takoj za tristo petntrieset milijonov evrov novih tankov s kterimi se bomo okol vozili in še so drugi ukrepi in možnosti kjer lahko država ob ukrepih na področju energetike kjer ima večinski delež in so podjetja monopolne narave z razumnim podaljševanjem plačilnih rokov eventuelnim spreminjanjem terjatu v srednjeročni ali pa dolgoročni kredit ohrani da industrija naročila ki jih ima in jih lahko izvede naredi mhm … ampak … gospod [priimek] govorite o državi ki ste jo do včeraj gospodarstveniki podili iz gospodarstva ne poglejte danes pa se pojavlja kot eee edini rešitelj je pri vas delodajalcih direktorjih vodjih podjetij dovolj energije dovolj znanja da lahko pomagate s krize pa prosim v enem stavku res prosim nesporno nesporno da in še nekej dodam država v osnovi sploh ni slab lastnik v takšnih razmerah se pokaže kot celo z zelo dober lastnik ker ima vzvode moči predvsem ima finančno moč seveda kolk je to skozi odvode raznih ljudi in političnih preračunavanj in preigravanj skozi slabe nadzorne svete sklabe uprave ki jih politika postavlja zlorabljeno je drugo vprašanje prav hvala … hvala lepa ampak država kot gospodar v osnovi ni nujno da je slab gospodar ja nej kle neki dodam eee h tej misli sej eee nočem vse v es v en koš metat so različni ljudje res ampak v mnogih podjetjih v Sloveniji ne je kriza ne zaradi finančne krize ki jo poznamo ampak zardi krize znanja mnogi menedžerjev in eee nadzornikov in tuki je odgovornost lastnika in v mnogih primeri odgovornost države nedvoumna Elan Industrija usnja Vrhnika grozi uničen delovni mest nemudoma takoj zardi nesposobnosti ljudi ki vodijo res spoštovanje tistih ki so tudi drugačni ampak to je odgovornost vlade zdej v tem trenutku preko Soda in Kada da vendarle nemudoma ukrepa tko da jst eee mmm skačem v diskusijo vaše misli z resnim opozorilom vladi nej se ukvarja samo z dobrimi podjetji kot je blo prva sporočilo mhm a lahko z dobrimi ja ampak tudi s tistimi ki ki tonejo no v tej smeri bi va bi pač izkoristu to omizje ne ja izvolite gospod minister aam to intervenco da ne bomo da ne bo izgeov ta razgovor kot da vlada eee samo pomaga eee propadlim podjetjem in rešuje ne neprespektivna delovna mesta paket ki je vreden štirsto milijonov ni sestavljen samo iz teh ukrepov ti ukrepi pomenijo približno polovico tega paketa druga polovica paketa preko ministrstva za gospodarstvo znanost in tehnologijo Sid banko so ciljani ukrepi za nove tehnologije ra raziskave povezavo raziskav in gospodarskih projektov mhm kar se očitno pozablja v ob teh komentarjih in pa tako delodajalcev kot delojemalcev z dobrim spoštovanjem tudi opozicije mhm pok ja no jz bi eee na prejšne eee na debato dodal tole da smo mi provzaprov že javno pozvali naj se n eee javijo direktorji ki so pripravljeni vstopit v taka podjetja zaekrat kešnih velikih eee velikega odziva na to ni blo in jz se bojim da za nekatera podjetja je to že nekoliko prepozno in da bo kljub ukrepom prišlo do tega da bodo tista podjetja ki so stalni bolniki zašla v take težave da jih bo zlo težko rešvat ampak go [priimek] gospod [priimek] kaj boste eee storili denar za subvencije dela plač prispevkom bodo podjetja dobila če ne bodo izplačevali vsi nadzorni sveti nagrad če ne bodo odpuščali kaj če se bo zgodilo da bojo odpuščali kaj če bo takšno podjetje ki je ta sredstva dobilo potonilo ? denarja verjetno ne bo mogoče dobiti nazaj eee torej mi predlagamo seveda to da bi eee subvencijo dobivali namesto tega da odpuščajo lahko se seveda zgodi da neko podjetje tekom izvajanja ukrepa ali potem tudi zaide v v tako krizo in v tem primeru eee bo treba eee to vzet na znanje tukej ne bomo imeli provzaprov dobrih inštrumentov da bi se temu upirali gospod [priimek] zelo preprosto če to gre seveda ja katera so tista podjetja ki bodo po vaše deležna te in one pomoči o kateri ste prej govorili ? bolana ne tista ki jim gre zelo dobro ne katera torej ? poglejte to je ponudba tu ne gre za izbiro vnaprej ampak nekako bo treba izbrati ne ne bomo izbirali izbirala bojo podjetja ki bodo potrebovala tako pomoč ne za to gre mi eee država vnaprej ne določa panog ne določa podjetij ne določa dejavnosti ki naj bi bile deležne tega ker gre za linearni ukrep in to je ponudba države ko gre pa za javna javne razpise v tistem drugem delu ki sem ga omenu za nove dod dodatne investicije v tehnologijo raziskave tam gre pa za cilanje ukrepe kjer država postavi pogoje ki jih želi doseč z temi dodatnimi sredstvi mhm in še neki bi rd poudaru ker je blo prej rečeno glede zategovanja pasu krizna skupina ki jo slučajno vodim sam eee bo predlagala v sredo eee vladi eee predlog da se v tem trenutku ustavi kakršnokoli usklajev nadaljno usklajevanje plač funkcionarjem in pa direktorjem v javnem sektorju so zaposleni v javnem sektorju gospod [priimek] v tem trenutku nekoliko na boljšem kot tisti v zasebnem ? ne bi reku n ni enostavn odgovor ni enostavn odgovor d eem predsem trea eem med delovce in delovke ko se posega v javni sektor ne tudi vnaprej imet eee eee n u eee mism spoštovet načelo socialnega dialoga ne na zunej na silo posegat v dogovorjene pravice jz sem prepričan da so moji kolegi in kolegice v javnem sektorju tok pametni in in tudi tok odgovorni da bi v nekem dialogu lahko se marsikej dogovorili ne ampak se mi zdi gospoda ministra ne da je ta dogovor o plačah v javnem sektorju zelo blizu konca ali ne ali pa se motim ? glejte ne gre za to kje je ta dogovor gre za to da je bil dogovor narjen ob rasti produkta ki je bil recimo petodstotn ob inflaciji ki je bla recimo petodstotna danes imamo rast produkta ki je približno med dva in tri inflacija bo drugo leto drugo leto inflacija bo en odstotek torej plače drugo leto ne morjo rast deset ali enajst odstotkov to je bi reku preprosta logika druga st druga stvar je kako v enem razumnem dialogu eee partnerjev prit do dogovora kolko manj od tega je ta rast lahko no tu je lahko jz dodam k temu to dogo dogovor seveda ni treba da zarad tega eee pade m moramo se pogovarjati njegovi re realizaciji in misim da je smotrno se pogovarjat da odložimo to realizacijo na nekok kasnejši čs ko bodo pogoji za to primerni to kar bi vsi skupaj n zelo radi slišali pa včasih ne upamo vprašati gospoda povejta do kdaj bo ta kriza trajala kdaj bo čs ko bo najhujše za nami ja to je van milijon dolar ja vprašanje ne ali gospod [priimek] pozna odgovor nihče ne ve ne si ne domišljam sam vem pa nekej mi v Sloveniji lah še tako delamo na tem področju ko se pogovarjamo če ne bo država eee eee t vzpostavla likvidnostni sistem funkcioniranja bank ki bo pomagal dobrim slabim podjetjem je vse t vse to kar počenjamo definitivno zaman mhm torej in tuki je veliko odgovornost ne samo slovenske politike ampak tudi Evropske sentralne banke ki blokira posege da bi to čimprej rešl prav končal bo minister za delo torej če bi jz odgovu na to vprašanje bi reku takole mi smo pripravli zdej ukrepe za hiter blažilni eee eee odgovor na prvi udarec če se bo kriza poglabljala bomo moral že takoj v naslednjih mesecih razmišljat o dodatnih ukrepih in to je to kar lahko provzaprov vlada razumno stori boste v ponedeljek če bodo ukrepi opozicije pametni v državnem zboru prisluhnili tem predlogom ? mi ne vidmo veliko prostora za bolj pametne ukrepe ker je omejitev finančne narave tolko da že te ukrepi komej eee zadovoljujejo te te omejitve prav hvala lepa gospodje za pojasnila