Predvolilno soočenje predsednikov strank. [Gos] snemanje Mateja Strmšek transkripcija MatejaS 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Predvolilno soočenje predsednikov strank. 2009-12-29 ProPlus 2009-12-29 PopTV, predvolilna celotna Slo Ljubljana 2008-09-18 lep dober večer in lepo pozdravljeni v finalnem soočenju predsednice in predsednikov devetih parlamentarnih strank štiri ključna vprašanja imamo nocoj in želimo jasne in konkretne odgovore kdaj in kako do evropskih plač ? kaj bodo stranke in predsedniki naredili da bo javno zdravstvo za vse enako dostopno ? zakaj je letošnja predvolilna kampanja daleč najbolj umazana doslej ? so voditelji levice [priimek] [priimek] Kučan Jankovič in celo [priimek] res obsedeni z [ime] [priimek] kot to pravi doktor [priimek] ? in ali je pod sedanjo vlado laž res postala vrednota kot to pravi župan Jankovič ? najprej pa kdaj bomo imeli Slovenci evropske plače ? z nami so [ime] [priimek] Nova Slovenija dober večer dober večer gospod dober večer z nami je tudi gospod [ime] [priimek] Eseles dober večer tudi [ime] [priimek] Lipa dober večer lep pozdrav lepo pozdravljena gospa [ime] [priimek] Eldees dober večer [ime] [priimek] Desus dober večer do večer lepo pozdravlamo seveda tudi gospoda [ime] [priimek] Esenes dober večer [ime] [priimek] Zares večer in dober večer gospod [ime] [priimek] Esde dober večer in z nami je tudi [ime] [priimek] Esdees dober večer dober večer dober večer še enkrat dobrodošli najprej pa vprašanje gospod [priimek] danes pozno popoldne ste napovedali do leta dva tisoč petnajst ne bo več revščine v Sloveniji do leta dva tisoč petnajst bomo imeli Slovenci evropske plače kaj to povsem konkretno pomeni ? če imamo recimo zdaj v povprečju bruto plačo tisoč tristo sedemdeset evrov na mesec ali to pomeni da bomo imeli čez sedem let recimo vsaj tisoč evrov bruto več v povprečju seveda ? če se bo ta trend rasti in razvoja nadaljevov kar je možno je eee leto dva tisoč petnajst eee ne samo leto ko lahko v Sloveniji odpravimo revščino ampak je to tudi leto ko eee lahko ujamemo eee povprečje razvite Evrope kar se tiče odprave revščine eee to ni samo naš skromen cilj za Slovenijo kot veste je eee na prehodu v enaindvajseto stoletje Generalna skupščina Združenih narodov eee vklučno z slovenskim podpisom sprejela oziroma podpisala tako imenovane razvojne cilje tisočletja v katerih eee si je cel svet zadal nalogo da do leta dva tisoč petnajst odpravi revščino na svetu jz ne verjamem da bo ta cilj za svet dosežen verjamem pa da lahko ta cilj dosežemo za Slovenijo mhm gospod [priimek] eee pred dnevi je k vam pristopila delovka pred dnevi je k vam pristopila delavka iz Mure ki je dala zelo zanimivo primerjavo ne toliko kot ona zasluži mesečno štiristo evrov nekateri odštejejo za eno malo boljšo srajco ki jih tam izdelujejo kaj boste nardili če priete na oblast da gospa [ime] [priimek] tako ji je ime ne bo imela štiristo evrov al pa reci a ampak recimo vsej šeststo evrov ? torej položaj delovk v tekstilni industriji mi je znan moja mama je tam delala petndvejset let zaradi nekonkurenčnosti podjetja je izgubila službo tako kot vse ostale je imela nizko plačo in ima tudi zdej nizko pokojnino eee problem eee tekstilne industrije ni samo slovenski problem je evropski problem konkurenca na zunanjih trgih je velika dodana vrednost je mejhna eee mislim da kljub temu obstajajo obstojijo mehanizmi ko lahko tudi delavkam v tekstilni industriji ki je mnj konkurenčna zagotovimo vendarle višji dohodek eee ta sogovornica mi je povedala da je zanjo nerazumljivo da v istem podjetju srednji zlasti pa visok menedžment zasluži nesorazmerno več od tistih ki ustvarjajo eee vrednost in to jih seveda moti mi si želimo da bi postopoma eee zviševali davčno olajšavo do stopnje minimalne plače želimo si tudi da bi minimalne plače in minimalne pokojnine v naslednjih letih zvišali v letu dva tisoč šest in dva tisoč sedem so realno padle mislim da je čas da jih dvignemo ne da bi za to ogrozili kokurenčnost gospodarstva mhm … seveda so vsi z ja seveda nas vse zanima kako bi prišli do tega da bi res delavka dobila šeststo evrov na mesec gospod [priimek] vi se v vsakem primeru vidite po teh volitvah v vladi kaj boste naredili v takšnih primerih kot je tudi podjetje Mura ? ali vzdrževet takšno podjetje kjer delavke zaslužijo štirsto evrov ali jih morda prekvalificirati in zapreti to vrsto podjetja kakšno je vaše mnenje ? v prvem vrsti je treba dobit pravo upravo ki bo delala tako kt je potrebno potem je treba dobit ta prav nadzorni odbor seveda in uprava in nadzorni odbor morta garantirat svoje delo in svoje uspehe z lastnim premoženjem ne pa da nekteri pridejo noter vse zafurajo potem poberejo še odpravnino in grejo nazaj eem mislim da se da narest potem dober načrt zunanji partner vendar partner ne da se podjetje proda in novi novi cilji nova tržišča in pa nov proizvodni program eee seveda to ne ne gre čez noč ne jasno da ne gre čez noč ampak jz mislim če bomo mi oziroma ko bomo mi v v vladi ne glede na koalicijo mislim da revščine ne bo že do leta dva tisoč dvanajst dobro gospa [priimek] se strinjate s tem oziroma kako bi vi zagotovili delovki ki ima štiristo evrov plače šeststo evrov plače recimo vsej tolko ? če je eno od glavnih vprašanj ki si jih postavlamo v tej predvolilni kampanji kako preživeti potem je to kaj slaba bilanca dela te vladne eee te vladne garniture pred štirimi leti si tega vprašanja nismo postavlali in treba se je vprašat zakaj na koncu zmanjka na koncu meseca zato ker nam ker je ta država preveč draga zato ker nam od enega evra polovico vz vzamejo davki in prispevki s tisto polovico ko gremo v trgovino nam še dvejset procentov vzame dedeve zato ker eem javno zdravstvo ni več zastojn zato ker javno šolstvo ni več zastojn zato ker so šle v zadnjih štirih letih stanovanja gor za petdeset odstotkov in zato ker imamo inflacijo in če se vprašamo aam zakaj je tako ker je ta država slabo upravljana in eem zakaj danes moramo reč da eno veliko število ljudi ne dobi poštenega plačila za pošteno delo ? zato ker ne odpiramo priložnosti za delovna mesta z dodano vrednostjo smo po meritvah svetovne banke eno izmed najbolj zaprtih območij popolnoma neprijazno okolje za nove investicije in še ena zadeva je pomembna če pogledamo kje ljudje res najmanje zaslužijo v v po področjih kot so recimo gradbeništvo kot recimo trgovina tudi v tekstilni industriji so plače res najmajnše mhm kje pa imamo največje ? v farmaciji v informatiki in tam če pogledamo je tudi največ zaposlenih ludi naša glavna investicija naša glavna usmeritev more bit usmeritev v znanje zato se mi zavzemamo za obvezno srednjo šolo ker če pogledamo da je ena četrtina tistih ki imajo osnovno šolo pod pragom revščine pomeni da moramo dvignit naše znanje to je naša edina razvojna možnost dobro dobro hvala lepa gos gospod [priimek] vi ste bili kar precej časa v vladi gospa [priimek] je bila do dela vlade in upravljanja s to državo in seveda z našim denarjem in do plač precej kritična kako odgovarjate ? komu ? gospe [priimek] ki je bla precej kritična vi pa ste v vladi gospe glejte Slovenija si je zapisala v ustavo da je socialna država in žalostno je da že danes obstaja revščina mislim da to ne bi bilo potrebno čeprav je verjetno res da nikoli ne bomo dosegli takšne stopnje razvoja da revščine ne bi bilo in zato je potrebno imeti socialne korektive da pomagamo tistim ki se preprosto v življenju ne znajdejo ali v takšnem ali drugačnem sistemu tudi v v prejšnjih časih v socializmu je bilo dosti takšnih strinjam se s tem da je treba v Sloveniji spodbujat predvsem kreiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ta s sabo prinašajo tudi višje plače narediti še več na zmajnševanju stroškov države kar posledično eee eee lahko ima z eee p za posledico nižje davke in seveda višje neto prejemke mi imamo že danes eee bruto plače zlo podobne eee španskim grškim pravzaprav že višek od grške in eee evropske plače dva tisoč dvanajst eee kot je na eee panoju v Sloveniji jz mislim da je popolnoma realno da bodo primerljive z nemškimi finskimi belgijskimi ki so malo nad povprečjem tam sto deset sto trinajst sto šestnajst imajo te države indeks v v kolikor bo eee politika znala ustvarit takšno makroekonomsko okolje da se bo gospodarstvo razvijalo kreiralo dobra delovna mesta da si bodo ludje lahko z lastnim delom in znanjem zaslužili najprej za človeka dostojno življenje in potem še tudi za vse ostalo mhm dobro hvala lepa hvala lepa gospod [priimek] s kakšnimi ukrepi priti do evropske plače ? in recimo preprečiti tudi takšne anomalije ko ima recimo direktor javnega zdravstvenega zavoda sedem tisoč evrov bruto plače medtem ko ravno te dni videvamo se medicinske sestre borijo za sto petdeset evrov no najprej kar se tiče plač ne in pa primer ki ste ga dali in to je eee ravno v podjetju Mura eee ni druge rešitve kot da tam morajo dvignt produktivnost masovna eee produkcija tekstilnih eee eee stvari eee enostavno nismo konkurenčni ker je Kitajska za vsakem delovnem ki zdej ima delovno mesto je še eneh t deset drugih ki so prpravlen za polovično delat ne torej mi mormo ustvart določene niše mhm tum je potrebno zvišat produktivnost in tak samo tako se lahko reši kar se pa tiče povprečja je pa dejstvo Slovenija je v procesu konvergence to se prav se bližamo Evropi bližamo se pa zato ker imamo višjo gospodarsko rast dejansko imamo višjo kot povprečje v eee v v v evroobmočju tam okro eee p praktično trikratnik zdej po zadnjih podatnih eee podatkih eee Statističnega urada Republike Slovenije torej mi mormo nadaljevati v tej smeri povečevet produktivnost nnn in pa zagotovit da mo še istočasno obdržal to konkurenčnost ki jo že imamo dejansko Slovenija je konkurenčna na določenih segmentih praktično izvažamo seeneset nad seneset odstotkov vsega kar smo eee pač eee skupej spravl v e v v letu dva tisoč sedem enanseeset cela štiri odstotke mi mormo ne samo to obdržat in tudi zagotovit da bodo plače šle skupej s produktivnostjo ne smejo pa p seveda presegat dejstvo je da tudi sedaj ko imamo že eee nove podatke in se dela za ka kakšna se so razvoj v zadnjih mescih ne glede na da se plače povišujejo tudi v javnem sektorju kot v tudi v zasebnem sektorju v Sloveniji se bližamo ravno temu produktivnosti to se prav smo odpravl to razliko med eee eee rastjo produktivnosti in rastjo plač ki je blo del socialnega sporazuma prejšnjih štirih let mhm dejstvo je da se približujemo in to kar se je zdej izpostavlo ali so evropske plače mogoče seveda so mogoče v kolikor bomo še na naprej imeli takšno gospodarsko rast kot smo meli do sedaj mhm to pa je še kako mogoče dejstvo je da s da se že priblžujemo in sem prepričan da mo tudi tega prišli kar se pa tiče teh razlik plač ki ste vi zdej o omenili v v eee javnem sektorju mi mormo se pa pač tega zavedat ena stvar je javni sektor to se prav birokracija tako kot jo poznamo druga so pa določene ustanove ki spadajo v d sektor države tam pa morejo bit plače na nek način eee primerljive s tem kar je v zasebnem sektorju mhm če ne pa ne bomo imel pravih ljudi na pravih mestih ne mi ne mormo se j se zdej neki tukej sami sebe okol pernašat pa reč ne sej sej bi pa blo če vse znižamo nč ne bomo dosegl tega dobro … hvala lepa gospod … mhm ta boljši nam bodo ušli mi pa rabmo vsakega Slovenca in vsako Slovenko tukej prepričan sem da to tud zmoremo hvala lepa hvala lepa gos gospod [priimek] se strinjate s tem kar smo slišali in ali je realnost plače do dva dvanajst dva petnajst evropske v Sloveniji ? zdej če prenehamo z šalami na račun Slovencev da jih mormo primerjat z Kitajci kako bi nardil gospod [priimek] potem seveda je potrebno izpostavit tista dejstva ki so najpomembnejša prvič slovenska vlada ali slovenska država je preveč pogoltna davčni sistem ki ga je uvedo predsednik vlade gospod [ime] [priimek] in katerega podpira celoten krog državnega zbora oziroma tisti ki ga podpirajo je dosegu da smo Slovenci najbolj obdavčeni v okviru Evropske unije kar je po naši oceni katastrofa in prva obljuba ki je s strani stranke Lipa je zmajnšat davčne bremenitve tako za delojemalce kot delodajalce torej na račun države oziroma državnih izdatkov drugo kar bi pa rad poudaro da se mi zdi v celotno to sprenevedanje o temu kako mormo postat bolj produktivni medtem ko nam pogoji za to ne dopuščajo višje realizacije je seveda brezpredmetno po oceni poslanske skupine ali pa stranke Lipa je potrebno izpostavit da je prva številka da se mormo zavedat pomembnosti naših državljank in naših državljanov ne izklučno politikov ampak mormo za njih ustvarit te makroekonomske pogoje ki pa so v domeni slovenske politike torej na eni strani ponudba po drugi strani povpraševanje skupaj v sklopu konkurence da bomo dobil končno ne možnost ampak da bodo vzpostavljene razmere enakomernih plač če že imamo stroške iz naslova Evropske unije aha skratka v stranki Lipa zagotavljamo eno davki v naši državi bojo šli dol in tudi delo tistih ki nimajo mnogo pod palcev bo postalo cenjeno za razliko od obstoječih vrednot ko se ceni izklučno tiste ki imajo debelo denarnico dobro hvala lepa gospod [priimek] vi se borite v glavnem za pravice upokojencev ampak kako slovenskemu delavcu zagotoviti plače kot jih majo recimo v Italiji Avstriji al pa Nemčiji če se primerjamo s ta najboljšimi eee brez visokih plač ni visokih pokojnin no v stranki Desus se ne zavzemamo samo za aktualne upokojence kot ste rekli mi se v zavzemao tudi za bodoče upokojence mene zelo skrbi na primer plača delavke iz Mure ki ma štirsto evrov plače sprašujem se kakšna pokojnina bo iz tega naslova zato je zlo pomembno ne glede na to da statistični podatki so zelo dobri gospodarska rast izvoz polna zaposlenost imamo še vedno primere ko nekatera podjetja se niso prestrukturirala to je krivda po moje menedžmenta v Muri prov gotovo na takšen način ne bodo prišli do evropskih plač tuki potrebno prestrukturiranje nove programe eee sevea zato je pa potrebno imeti dobre uprave sposobne ludi imamo mlade ki so šolani v tujini in jz predlagam da tudi mladim zaupamo in tuki sevea tudi pride ta problem ko se politika žov tudi vmešava pri nastavitvah eee raznih menedžerjev preko uprav eee tako da tuki mislm da bo treba spremeniti Mura je po moje ena od priložnosti ki bi jo lahko izkoristili ker tam imajo dobre delavce pridne ljudi sevea treba je pa pripeljati programe ki nosijo in mi v Sloveniji imamo kr nekej podjetij ki so zelo uspešno ki so zelo uspešni ki delujejo eee na evropski ravni in bodo tudi verjetno imeli dva tisoč petnajst evropske plače vendar imamo pa žal tudi podjetja ki nimajo to perspektivo in za ta podjetja po moje bi bilo potrebno načrtno najti strategije eee kaj je tisto kar lahko prinaša tisto dudatno vrednost konkurenčnost in tako dalje mhm … in seveda to potem tudi pomeni dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne mhm uh jz mism da vse vlade majo pač ta virus res pa je da v tej vladi mogoče malo manj kot v preteklih vladah gospod [priimek] omenili ste vmešavanje politike v podjetja nadzorne svete ste lahko bolj konkretni govorite o prejšnjih vladah govorite o tej vladi v kateri ste tud vi ? ampak če pogledamo primer Palome a ne eee tam se vidi kaj se dogaja in zato jz mislm da je zlo pomembno da res mlade eee izobražene sej jih študiramo v Zedea v Angliji v Nemčiji in povsod še gospod [priimek] po pa replika … mhm zakaj ne b tem dal priložnost ker poznajo tudi razmere na svetovnem trgu hvala lepa hvala lepa še gos še gospod [priimek] potem gremo na kratke replike torej gospod eee [priimek] evropske plače do leta dva tisoč petnajst nič več revščine do dva tisoč petnajst so to ti realni cilji ? to ni nas to niso nedosegljivi cilji Slovenija je bila v preteklosti navajena da je bila prva v okviru prejšne države in bil sem zelo negativno presenečen ko je predsednik vlade v nedavnih govorih nas zopet pričel primerjati s tistimi državami ko je rekel Slovenci ustvarimo dvakrat več kot Hrvati to za nas ni kriterij Slovenija ma druge izzive izzive ma v Evropi in tam se mormo zgledovati vendar do teh evropskih plač o letnicah ne bi govoril v perspektivi pa zanesljivo so dosegljive ni možno po sedanji poti o tem ni nobene dileme to je pot ki odpira delovna mesta predsem z nizko dodano vrednostjo v Sloveniji je ta dvakrat nižja kot evropskem povprečju to je pot kje imamo bistveno manj inovacij kjer znanje ni vrednota ni cenjeno predsem pa je podcenjena glede na strankarsko lojalnost pripadnost privrženost in vse tisto česa smo imeli priložnost videt v tem mandatu zelo izrazito skratka do višjih plač vodi pot preko drugačnih vrednot ki jih je treba v Sloveniji vzpostavt preko stave na razvoj in ko govorite o plačah ne moremo govoriti to o o sociali govorimo o nekomu ki dela poln delovnik to ni vprašanje sociale to je vprašanje poštenega dela za pošteno plačilo in tu se je treba vprašati kako tekstilna industrija ni res da je samo na Kitajski v Avstriji doživa pravi bum so se preusmerili proizvajajo visokotehnološke te tek tkanine z z visoko dodano vrednostjo pri nas pa je država v t tem letu prodala tekstilno podjetje v Kranju zato da bodo tam eee kupci zgradili stanovanja to so izzivi ki jih mora Slovenija premagat če hoče priti na tej evropski poti do teh ciljev in eee ob tem bi omenu še strošek države lani prejšnji mesec je bil prvi ko so zaposleni začeli delati zase vse prejšnje meseci v tem letu so delali za državo ki z denarjem gospodari zelo slabo netransparentno javna naročila vemo kakšna so z vseh javnih naročil v Sloveniji odpada omet in tu je potrebno je narediti presek eee lahko v nadaljevanju postrežem s konkretnimi podatki imam pa tudi sam izkušno bil sem v politiki sem toliko časa kot gospod [priimek] dobro bil sem vmes za razliko od njega tudi v gospodarstvu in vem kako zgleda na prepihu mednarodnega trga in vem kakšen odnos ima ta vlada do inovacij do visokih nero nologij kaj je kriterij po katerih se opredeljuje mhm dobro hvala hvala lepa gospod [priimek] je mel repliko hvala namenoma namenoma sem poskušal počakat da se krog zaokroži poglejte ampak sisteu kot sistem kot ga imamo uvedenega je oprostite izrazu gnil sistem mhm štiričlanska uprava državnega podjetja zasluži preko dva milijona evrov na leto v nadaljevanju ne vemo kam grejo kupnine od prodanih državnih podjetij v nadaljevanju stroški državne uprave so se povečali ne zmajnšali kar je bila osnovna obluba izpred štirih let in tako imenovana zmagovalna obluba gospoda [ime] [priimek] in zgolj za primer preko sto tisoč evrov da naša država tudi delovka Mure tudi vsi mi za to da leto dni stoji plakat v b na bruseljskem letališču in če bo kdo reko da ni finančnih sredstev za to da dvignemo ne samo minimalne plače minimalne pokojnine ampak da nardimo sistem tisti sistem ki bo omogočal ponosno življenje vsakega slehernega izmed nas potem ta laže ali ne pozna proračuna Repubklike Slovenije hvala lepa gospod [priimek] replika gospod [priimek] samo gospod [priimek] je bil neposredno izzvan prosim lepo no poglejte eee ni možno na vse odgovarjat ker je blo izrečeno veliko stvari ki eee ne držijo eee jz sem videl oziroma vidim veliko šaljivcev tukaj med nami ker se govori o stvareh ki nimajo nikakršne osnove realne plače in pok realne plače in pokojnine v zadnjih letih niso padale dva milijona nas je eee kar se tiče eee ljudi ki dobijo minimalno plačo jih je danes dva cela pet odstotka vseh zaposlenih pred štirim leti jih je blo več kot šes odstotkov kar se tiče Mure bil sem v tej tovarni eee nekejkrat v zadnjih letih nazadnje pred dvanajstimi dnevi eee govoril sem v tem mandatu s tretjo oziroma z drugo upravo eee z tretjo v zadnjih petih letih prvič sem doživel eee razmišlanje v tej smeri da je potrebno za več kot tri tisoč zaposlenih iskat priložnosti tudi izven tekstilne industrije Mura je največja tekstilna tovarna v Evropi eee konkurenca je tukaj zelo huda obstaja tržne niše recimo z istim delom bil sem isti dan tudi v tovarni ki šiva avtomobilske prevleke v Lenartu tam so plače skoraj še enkrat višje za enako delo ker se pač izdelki bolje prodajajo skratka bil sem tudi med med delavkami eee povedale so mi eee ka kakšno je pač njihovo življenje s to plačo ampak srečal sem prvo upravo v Muri v zadnjih letih ki razmišlja širše ki išče priložnosti tudi na drugih sektorjih ki vidi eee neko vrednost tudi v eee zazi zazidanih zemljiščih oziroma zazidalnih zemljiščih ki so na območju tovarne aha eee vidi vidi priložnost v geotermalni energiji ki je pod samo tovarno in tako dalje skratka treba je misliti širše in potem eee bomo tudi hitrejše napredovali k evropskim plačam hvala lepa dejal bi pa še to da če se bomo vedno ukvarjal samo z z eee tem segmentom in ne pa tudi s tistimi ki ustvarjajo eee dodano vrednost s tistimi ki so pripomogli k temu da se je Slovenija v okviru iste evropske konjukture v zadnjih letih razvijala petkrat hitreje kot sosedna Italija da jih bomo ujeli eee do leta dva tisoč dvanajst po stopnji razvoja čeprov so bli za štrset odstotnih točk pred nami pred desetimi leti skratka moral bi se mal posvetit tudi tistim ki ženejo slovenski razvoj naprej dobro hvala lepa z repliko se bomo omejili na trideset sekund tako hvala lepa imamo še nekaj replik takoj po oglasih replike takoj po oglasih takoj po oglasih nadaljujemo s predvolilnim soočenjem glavno vprašanje kako priti do evropskih plač in zdej so seveda na vrsti replike vsak ima natanko trideset sekund časa začnemo pa z gospodom [priimek] povsem konkretno slišali smo iz vrst opozicije da je država predraga enostavno in da ne gradit samo na sociali ampak tudi na razvoju odgovarjam eee gospe [priimek] in pa gospodu [priimek] tudi delno ne kaj ko so govorili o o o davčni obremenitvi delavcev dejstvo je da s tridesetem eee januarjem smo odpra povišal spla eee splošno olajšavo za dva tisoč evrov potem pa jo še enkat povišal praktično nihče ki bo imel d od ki ma do prihodke do osem tisoč tristo evrov ne bo plačal nikakršne dohodnine in to od tridesetga julija in to eee letos kjer eee državni zbor to sprejel razumem pa da pač govorijo tudi o drugih stvareh ker imajo v svojem lastnem programu liberalna demokracija ma odpravo davka na izplačane plače spoštovana gospa eee to ko mate v vaši programu je že narjeno mhm sednesest odstotkov eee j davka na izplačane plače je zginilo z enaintriesetem eee dva tisoč eee decembrom dva tisoč sedem z enaintridesetn decembro dva tisoč osem ga pa ne bo več hvala lepa gospod [priimek] zaman ste obljublal to stvar je že narjena dobro gospa [priimek] to je bilo neposredno na vas v programu smo govorili o takojšnjem ukinitvu tega davka ampak bi replicirala tako na premierja kot na gospoda [priimek] eem statistika je lepa stvar ampak eee dve tretjini ljudi danes pravi da živilo živijo slabše kot pred štirimi leti in jz si ne predstavlam kako bi pod takšnim vodenjem države čez štiri leta lahko živeli na evropski ravni in eem lahko da se primerjamo z Italijo ampak dejmo se raje primerjat s tistimi s katerimi smo skupaj stopili v Evropsko unijo vse sosede vse države kolegice so šle mimo nas so uspešnejše od nas samo Madžarska je ostala za nami in zagaj je tako ? ker je država slabo upravljena zato ker tiste g šestdeset centov ki jih dobi od našega enega evra ne zagotavlja zastonj zdravstvenezaga sistema ne zagotavlja zastonj šolstva in in zagotavla varnosti mhm dobro predvsem pa zato ker se s premoženjem ki ga država ima eee nepravilno upravlja nujno je potrebno umaknit politiko iz gospodarstva da se nam ne bo zgodilo to kar se nam je zgodilo v Palomi recimo kjer je takšno politično kadrovanje tudi s strani pristašev stranke Nsi pripeljalo zadevo praktično do razsula hvala lep … hvala lepa hvala gremo naprej ja … trideset sekund je mimo hvala lepa … ste mel repliko samo da gospod [priimek] mi smo imeli v zadnjih letih res rekordno gospodarsko rast ampak smo imeli tudi rekordno inflacijo in najvišjo ceno za to kombinacijo so plačali tisti ki so bili v evroobmočju smo imeli najvišjo inflacijo in eee seveda najvišjo ceno so plačali tisti z najnišjimi dohodki morda so ti viri napačni ampak Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer je povedala da so plače v Sloveniji v letu dva tisoč šest realno padle za nič celih šest v letu dva tisoč sedem pa za tri cele osem procentov ni res eee samo še odgovor na vprašanje revščine verjetno je nikoli ne bomo izkoreninili eee jz pa verjamem da je najboljša socialna politika razvojna politika gospod [priimek] ja mislim da je potrebno spremenit tudi delovno zakonodajo namreč dobri delavci ne dobijo nič več denarja kot slabi delavci zato je treba dobrim delavcem omogočiti boljše plače slabe delavce pa se jim zahvalt za sodelovanje predvsem je treba tudi ukinit tiste eee neskončno blagoslovljene bi reku eee socialne podpore ki jih dobijajo nekteri in so višje kot s so osnovne plače nekaterih delavcev ki delajo cel mesec tega pač ne sme bit tega je v Sloveniji preveč lenuhi se napajajo iz državnega proračuna d tisti ki pa delajo pa delajo tudi za te lenuhe dobro še trenutek ja pomembno je pa treba najti tud eno tržno nišo recimo tržno nišo je našla tud Popteve ki ima recimo na deset programov deset minut programa ima deset minut reklam to je tržna niša in vsako podjetje more najt tako tržno nišo ni čisto tako ampak pustimo to ja pustimo to hvala lepa gospod [priimek] izvolite hvala za besedo najprej ena replika iz zavoda oddaje kjer je bilo rečeno da bi naj bil jz med drugimi obseden z gospodom [ime] [priimek] jz jz povem da nisn na to še pridemo ob koncu oddaje to je povedal doktor [priimek] jz povem da nisem z nikomer obseden n da smatran najin odnos za korekten in tudi Slovenska ljudska stranka je bla korekten koalicijski partner če temu ni tako zdej pa konkretno kaj predlagate za delavke ? sicer pa eee tudi v Slovenski ljudski stranki Stranki mladih ki nastopamo z skupno listo pravim da mladim treba dat priložnost ne samo v gospodarstvu meni je osebno žal da smo jim premalo na široko odprli vrata zaposlovanja v javni upravi eem zakon je jz rečem malce gerontofilsko napisan kajti ima sistem da zaposleni napredujejo glede na število let ki jih prebijejo v javni upravi jz mam osebno zelo dobre izkušnje z vsemi mladimi ki sn jih zaposlil v občinski upravi na Mestni občini Celje gre za izobražene ljudi ki nimajo tistega zgodovinskega skup spomina ampak kaj naredit s starejšimi potem ? kako ? a bi jih odpustili starejše al kako ? … [ime] … hvala lepa mmm ja sej jih še mamo pa grejo v odhajajo v v pokoj k Desusu kot bi rekel moj kolega [ime] hvala lepa gospod [priimek] no dejte prosim kratko ker če eee a lahko dokončam stavek ? … petnajst minut bo gospod trideset sekund so replike pridete še na eno vr gospod [priimek] ker nas čakajo oglasi kot pravi gospod [priimek] če nekaj je potrebno potem more naša država pristopit k sistemskim spremembam poglejte vsem nam bo dovolj jasno predsem pa gledalcem kar je najpomembnejše da če pogledamo realizacijo izplačila pokojnin vidimo da so iz oseminšeesetih odstotkov pred dvema letoma v spremljanju s plačo v dani situaciji šestdeset odstotkov v kolikor sistemske spremembe v okviru slovenske zakonodaje ne bo pridemo leta dva tisoč dvanajst na štrdeset odstotkov si znate predstavljat kaj pomeni preživeti z dvesto dvajst evri ? in danes govorimo da je potrebno vlagati v razvoj to vsi skupaj ugotavljajo medtem pa Slovenija zaostaja za povprečno članico Evropsko unijo glede na delež bedepeja v znanosti oprostite ampak seveda to je smešenje če kaj potem naša država danes in tu predsem v tekočem letu z novo vlado potrebuje absolutno znižanje davkov ki so po eni strani inflatorni tampon kajti pomeni da na obstoječe prejemke v obliki plače ali pokojnine je potrebno upoštevat tudi rast cen ne smemo pozabit da smo imeli v zadnjih treh letih tudi do sto petdeset odstotkov povišanja cene za nekatere izdelke in to je edina rešitev ki lahko gre hvala lepa s pravi država more bit majn pogoltna politiki mormo bit majn pogoltni se pravi majn pogoltni majn davkov gospod [priimek] tudi vi govorite o majn davkih ampak kako potem napolniti proračun ? seveda tudi z varčevanjem ne na primer nam se zdi popolnoma nesmiselno in nepotrebno da slovenska vlada načrtuje v naslednjih štirih letih eee dodatnih sedemsto deset milijonov evrov nakupov orožja ampak to je posebna tema pa tudi drugi kazalci so še to je v programu m eee gospod [priimek] gos … ja ja in vi ste nemočni štiri leta ste v vladi zato da ne morte nič spremenit če mislite da je narobe program je sprejet v prejšnjem mandatu v državnem zboru poglejte eee nikar ste v vladi imate vse v rokah v tej državi če dovolite da svojih trideset sekund izkoristim lahko ? ne lahko samo samo da je jasno kdo načrtuje gospoda a prejšne vlade načrtujejo za sedanjo ? ne prejšnji parlament je sprejel program dolgoročnega razvoja Slove Slovenske vojske … lahko ampak zakaj pa niste prej predlagal s dva dni pred volitvam pa predlagate in ta parlament tega ni mogu spremenit ? ta parlament ni mogu tega spremenit ? … vi ste zavrnil v tem mandatu vse kar je predlagala opozicija če dovolite gospod [priimek] oseminšeeset zakonov smo sprejel v partnerstvu za razvoj skup morda na partnerstvu ne pa v parlamentu v parlamentu kje pa se sprejema zak to ni bil predlog opozicije ampak predlog vlade če je kešna stranka opozicijska tam sodelovala to nima zveze s predlogom opozicije dovolite če lahko izkoristm gospodu [priimek] sem želel reči res je vlada je ukinila oziroma bo do konca leta ukinila davek na izplačane plače ja vendar kam je ta prihranek šel v gospodarstvu ? če pogleate kazalce šel je v dobičke upravam lastnikom nadzornikom vemo koliko se si nadzorni nadzorniki so si prvič v tem mandatu po sklepu vlade lahko izplačevali maksimalne nagrade iz teh dobičkov ni šlo v razvoj ni šlo v tisto kar nas bliža evropskim plačam šlo je v nagrajevanje lojalnih članov šlo je v eee v na kapitalski del te bilance in to ni dobro to je treba spremeniti mi predlagamo da se eee kar je dobro bilo v tem mandatu če smem izreč pohvalo vendarle bil sprejet po večih letih eee zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku naš predlog je da je ta da bi to moral bita obveza za vsa podjetja dobro in na drugi strani socialna politika socialne politike v Sloveniji je samo pasivna socialna politika ljudi dela odvisne od države od te pomoči mi smo zagovorniki socialnega podjetništva ki postavlja ludi v aktivno vlogo še rep trideset sekund ja … hvala lepa … hvala hvala lepa gospod eee [priimek] gospod [priimek] odgovor ga maš spet ? poglejte Slovenija je v Evropski uniji deveta po deležu sredstev bruto domačega proizvoda ki eee ga namenjamo za raziskave in razvoj nismo pod evropskim povprečjem nismo pa še pri lizbonskih ciljih ki je eee so na treh odstotkih mi smo na ena cela šest odstotka i ampak smo deveti v Evropski uniji ni pa pomembno samo to koliko denarja se da za to ampak tudi kako se porabi in kakšen je učinek in ko se tukej govori da so šli vsi dobički eee v nagrade marsikje g je šlo tega preveč eee da pa ni šlo nič v razvoj eee gospod [priimek] jz jz sem bil v tem mandatu eee ko je bila vlada v dveh krogih po vseh regijah na obiskih v približno dvesto slovenskih podjetij videl sem veliko teh sredstcev ki so bila vlagana v razvoj v nove programe v nova delovna mesta nenazadnje kje pa mislite da se je skoraj štrset tisoč ludi ki jih je po štirih letih več zaposlenih v Sloveniji zaposlilo ? vam bom z veseljem odgovoru hvala lepa eee še gospod [priimek] ampak prosim čisto kratko po en stavek po en stavek gospod [priimek] gospod [priimek] ne drži to kar je reku predsednik vlade da je Slovenija deveta v okrivu članic Evropske unije Slovenija nakazuje vsega skupaj ena cela ena cela pet odstotka gospod [priimek] gospod [priimek] se je prej prijavu se opravičujem in pa drugi stavek veste sramoten podatek ki ga je r s katerim je ravnokar operiral predsednik vlade samo petdeset milijonov evrov je v aktualnem proračunu namenjenih iz naslova dobička javnih podjetij medtem ko pa Telekom in podobna javna podjetja skrivajo kapital hvala lepa še stavek gospod [priimek] hvala lepa gospod [priimek] še stavek gospod [priimek] gospod [priimek] izvolte čisto na kratko prosim odprava davka odprava davka na izplačane plače dejansko odpre en majhen prostor zdej je u okrog milijardo evrov bi to blo če po današnjih eee v vrednotah če bi ga še obdržali takšen kakršen je bil eee to je o o odpre možnost da socialni partnei o tem govorijo zato sem se pa tud zavzel in sem sindikaliste vsaj vodstvo še kako opozoru da v svojih diskusijah ko grejo ko govorijo o so me u socialnem partnerstvu nej to vzamejo na znanje ker to je tud del tega kar morjo razdelit hvala lepa hvala lepa gospod [priimek] moramo spet na oglase takoj za njimi pa bomo odprli tudi eno zelo zanimivo temo in sicer bili smo pri družini [priimek] ki je preživela pravo kalvarijo v našem zdravstvu ostanite z nami še vedno gledate soočenje predsednice in predsednikov devetih parlamentarnih strank in preden gremo na zdravstvo in pa kalvarijo družino [priimek] je smo še dolžni odgovor gospoda [priimek] gospodu eee [priimek] izvolite kratko prosim lepo od kje ta nova delovna mesta ? eee sto jih je pripev prispevalo podjetje Ultra v tem času po zaslugi bom reku tujih eee eee na tuj pri poslov na tujih trgih ker to je bila pod veliko anatemo vlade eee sicer pa je več kot trideset tisoč delovnih dovoljenj blo danih tujcem za delo v gradbeništvu v tem času in to je večina teh delovnih mest so tudi v teh podjetjah ampak v razrito v manjšini in kam so šli ti dobički ki so bli prihranjeni ? v dobičke in izplačila podjetjem to je tabela eee podjetja ki so blizu vladajoči stranki so tako v tem času povezala dobičke povečala dobičke in eee prejemke gospod [priimek] tako to to so podatki to kar gospod to kar zdej gospod [priimek] kaže in to kar imajo na oranžnih pla plakatih ne drži to so zavajoči podatki oni so seš sešteli jabo jabolke in hruške in primerjal letne prejemke z mesečnimi vse je javno torej na na tak na tak način se pač ne da pogovarjat to ni res kar se tiče tuje delovne sile tuja delovna sila oziroma tisti ki pridejo v Slovenijo delat iz drugih držav eee niso v slovenski eee številki brezposelnih torej če bi blo to res kar je reku gospod [priimek] potem ne bi brezposelnost padla z sto na šeeset tisoč gospod [priimek] zavajate ? ne ne to ne drži … to ne drži mi smo mel leta leta dva tisoč štiri skoraj sto tisoč brezposelnih v Sloveniji danes jih je šeeset tisoč ja deloma zaradi računovo … eee gremo zdej mate vi prave podatke ? ne kolega [priimek] ne gospod [priimek] očitno ne vesta o čemu govorita eee prejemki uprave so sestavleni iz treh delov med njimi je tudi udeležba na dobičko in tega gospod [priimek] ne upošteva in kolo kolega [priimek] ma tu prav katastrofalno so se dvignli v zadnjih dveh letih prejemki uprav tistih podjetij ki so v državni lasti in kar se brezposelnosti tiče veste navkljub temu da se Vlada Republike Slovenije hvali da se je zmajnšala tudi jz bi bil tega vesel ampak uvedla je nove evidence in na podlagi novih evidenc ki so zožale ljudi je pršlo do podatka o katerem govori gospod [priimek] hvala lepa … dobro hvala lepa … tudi na drugi strani mamo nekej replik najprej gospod [priimek] potem pa še nekaj replik tukej ampak v enem stavku da gremo potem na zdravstvo prosm lepo gospod gospod [priimek] če je to res eee potem pa mi dobite petdeset inženirjev za sto slovenskih podjetij ki danes iščejo inženirje z lučjo pri belem dnevu pa jih ne dobijo gospod [priimek] tristo tisoč ljudi živi z majn kot tristo evri al pa socialno podporo to je to o čemer vam govorim ne se hvalit o zaposlenosti socialna slika v naši državi je krivična in je slaba in to mormo popraviti to bi mogla bit naloga vseh ns vseh politikov dobro gospa [priimek] gospod [priimek] in gospod [priimek] so se prijavli eee no dokler eee kratko dokler bomo s to državo upravlali kot z vojnim plenom ne bomo odpravili revščine na kratko prosim in jz ne pristajam na to da jo moramo vkalkulirat v prihodnosti da je to davek za naš razvoj prej je bla debata o vojski mi konkretno predlagamo da se proračun za vojaške zadeve zmajnša na ena cela šest odstotka bdp razlika gre v znanost eee raziskave in razvoj in eee seveda nikoli ne bodo našli teh inženirjev zato ker je delovna sila za nas predraga ena šest predlaga če smo ena pet zakaj je predraga zato ker je država pogoltna ker so previsoki davki ker se ljudje dušijo v davkih hvala lepa brez tega ne bo sprememb hvala lepa gospod [priimek] a lahko en no prej smo se pogovarjali tudi o udeležboi udeležbi pri dobičku to se lepo sliši ampak eee najprej se moramo vprašat kdaj bodo zaposleni v teh podjetjih ki so nekako robna in se borijo za preživetje sploh dobili spodobno plačo za to da bodo preživeli mesec potem se šele bodo šele lahko razmišljali o kakršnemkoli dobičku in jz se bojim da bo za mnoge prepozno eee če ne bodo pravočasno dobro vodeni če se ne bo recimo Palomo pa še kakšno takšno gospodarsko družbo čim prej pripeljal sposoben krizni me krizni menedžment gospod [priimek] gospod [priimek] gospod [priimek] jz ne bi jz ne bi prepričeval ljudi ali živijo dobro ali slabo to sami vedo poskušu bi pogleat kaj se utegne zgodit v naslednjem mandatu če smo zdej imeli relativno ugodno gospodarsko rast za spričo konjukture se nam zdej obeta neka gospodarska negotovost in vprašanje za politiko bo kako provzaprov izpolnit pričakovanja ljudi da bodo boljše živeli v času neke večje gospodarske negotovosti in verjetno edini pravi odgovor na to nek pospešen socialni dialog ki bo ohranu socialno stabilnost dobro gospod [priimek] no toliko mlatenja prazne slame od političnih strank ki so ble od leta dvaindevetdeset ves čas kontinuitirano do leta dva tisoč osem na oblasti bi si človek ne želel in jez mislim da so gledalci po večini že preklopili kam drugam kajti kot kaže edino kar se bo vidlo iz tegale našga soočenja da je da bojo ljudje misnli da je Popteve dobila denar za to da kaže samo nekatere in samo od tistih prepušča da povejo vse neumnosti ki so se jih naučili gospod [priimek] to je vaše mnenje hvala lepa tako je to je moje mnenje ja in še zdej ste mi še zdej mi niste dovolil mojega mnenja povedat do konca gospod [priimek] … sej ste imeli čas gospod [priimek] ja ne ste rekli ponavadi trieset sekund pa ste me po petnajstih sekundah ustavl medtem ko drugi medtem ko drugi lahko govorijo minuto in pol na repliki po petindvejsetih hvala lepa … gospod [priimek] ja kar se tiče eee deleža ki ga namenjamo za obrambo nej povem da ko je bila na vladi Eldees in ko so se pogajali za vstop v zvezo Nato je bila dana zaveza za dva procenta bidipija moram pa reč da v tem trenutku dajemo ena cela petinpetdeset procentov in da sevea imam vedno težave v Bruslju ker moram zagovarjat zakaj ne dajemo dva procenta tako da tisto smo že realiziral kar ste rekli ena cela šest odstotka gospod [priimek] ne glede na besede gospoda [ime] [priimek] ministra za obrambo in pa predsednika Desta Desusa veste kaj pa je najbolj žalostno da za razvoj in za znanost dajemo majn kot za obrambo v naši državi in smešno je da ljudje v publiki fučkajo oziroma so proti temo da se daje za nakup orožja več kot za znanost in razvoj v naši državi in če je kaj žalostno to je žalostno gospod [priimek] dobro replika no jaz moram povedat de je poslanec eee podprl takat program razvoja in opremlanja Slovenske vojske in da in da mi … a d ne to pa se krepko motite to so bli vaši poslanci poslanci Desusa [ime] [priimek] je bil proti vstopu v Nato in nikoli ni podprl nobenega nakupa orožja ker ga smatra kot nepotrebnega v naši državi gospod [priimek] … gospod [priimek] pustite tudi drugim da govorijo prosim gospod [priimek] izvolite veste veste kaj bi predlagu če z njim nardite posebno oddajo ker samo on govori v tej oddaji jz pa prosim če vi govorite resnico enkat za spremembo moram povedati da od vseh članic zveze Nato ravno naš sistem namenja največ za znanost in za raziskave šest milijard tolarjev in to je največji delež od vseh eee članic zveze Nato parlament in če ne verjamete poglejte ta podatek a ne pa to je zmišljen podatek gremo naprej gospa [priimek] aaa samo gospod [priimek] dva odstotka je priporočeni znesek ne zavezani znesek in eee manj bo treba dnarja namenit za nakupe orožja bolj bomo transparentno nabavljali orožje in bolj dobro bo organizirano našo ministrstvo tolarjev žal zadnji meseci so pokazali da nam tm še veliko manjka dobro hvala lepa če p če ni več replik gremo na oglase na hitro potem pa res potem pa res tema ki jo čakamo zdravstvo zdravstvo sej se niste prijavu in zdaj tisto kar nas vse najbolj skrbi naše zdravstvo za katerega na leto namenjamo dve celi ena milijarde evrov ampak smo vsi bolj ali manj nezadovoljni predolgo čakamo na preglede kdor ima denar ali zveze prej pride na vrsto skrbi pa nas tudi podatek da po nekaterih ocenah od petindvajset do trideset odstotkov denarja v zdravstvu preprosto izgine seda nas danes zanima kdo bo temu naredil rez in kako še prej pa poglejmo prispevek družina [priimek] je doživela pravo kalvarijo puglejmo z mapo izvidov razočaran in ogorčen nad zdravstvenim sistemom to je [ime] [priimek] opisuje sago ki sta jo z dvaintridesetletno ženo [ime] pretrpela zaradi njenega kolka začelo se je pol leta po zamenjavi kolka bolečine so bile neznosne [ime] je potrebovala še eno operacijo in kalvarija se je začela eno leto pa pol dokazovanja da je kolk razmajan in da enostavno zdravstveni sistem ne deluje tko k bi mogu dneve sta preživela v čakalnicah pri specialistih in zbirala izvide trideset jih imata [ime] ilustrira šest do enga leta čakaš specialista ortopeda in to se spet ponavla ponavla in te pošilajo iz enga konca čakaš tm eno leto čakaš tm eno leto čakaš tm pol leta zato je treba na operacijo kolka čakati tudi do dve leti in pol za koleno in gleženj tri ker sta [ime] in [ime] vztrajala bila tudi v treh samoplačniških ambulantah sta bila na vrsti po letu in pol trajalo je leto pa pol če bi šli po normalni poti od specialista enga do druzga pol so ble preiskave bi nekje po mojih izračunih dobesedno šest let hodil med šest let dokazvali da je kol bil razmajan [ime] pokaže še papir s katerim so ženi odpovedali operacijo tik pred zdajci češ da je kr naenkrat ne potrebuje zdravje je danes že privilegij se jezi petnajst dvejset jih pride po eem po vezah noter ali po samoplačilu in eee vs vsi ostali odpadejo ne pacientovih pravic nobeden ne ščiti s tem da če bi mel denar bi se to zgodilo v štrnajstih dneh al pa veze če pa nimaš denarja kot navaden smrtnik se pa to dogaja dokler sam ne prideš do tega [ime] zdaj okreva po operaciji v Valdoltri na bolniški je že dve leti če bi bila operirana takoj pravi [ime] bi bila kake tri mesece prihranek zdravstvene zavarovalnice bi bil očiten gospod [priimek] kaj narediti z našim zdravstvom da se takšne zgodbe ne bodo ponavljale ? v prvi vrsti je potrebno uvesti odgovornost tako odgovornost vodilnih kot tudi odgovornost zdravnikov danes pr nas nihče ni odgovorjen za eee slabo izvedene operacije za smrti prvič zdej se je zgodilo da je šov en zdravnik da je šla kazenska ovadba do danes provzaprov praktično ni blo ničesar eee zdravniki delajo dopoldne v eee zdravstvenem domu popoldne v istih priostorih v svoji privatni organizaciji tuki je treba nehat s tem eee naročila v zdravstvu naročila v zdravstvu bi morala biti direktna iz maniz iz ministrstev ne pa da grejo preko posrednikov ki poberejo trideset ali več odstotkov na vse skupej s tem da dobavlajo slabo nekvalitetno robo ki je potem nihče noče vrnt od izgovarjajo se na vse od Poncija do Pilata v prvi vrsti kazenska odgovornost nekej jih postavt za rešetke gospodom uredit plače na ta način da tisti ki dobro dela i bo mo imel dobro plačo tisti ki slabo dela nej gre na cesto in nej si najde svoje delo če ni dober za zdravnika in za zdravlenje bolnikov in če ne zna tega opravit v svojem času nej vzame kramp pa nej kople kanale mhm dobro hvala lepa gospod [priimek] vi zagovarjate popolnoma javno zdravstvo že zdaj imamo javno zdravstvo ampak videli smo kaj se dogaja to je bil primer družine [priimek] in gospod [priimek] je pripovedovov konkretne zadeve kako odgovarjate vi in kaj boste naredili če pridete na oblast ? ne izključujem eee ustanov zasebne narave ampak naloga države je da zagotovi ustrezno javno infrastrukturo ki bo enako kvalitetna in enako dostopna za vse eee mi napovedujemo reformo zdravstvenega sistema to je eden od sistemov ki reformo potrebuje drugi dopol dopolnitve ali eee eee modernizacijo ta pa reformo najprej je potrebno ugotovit da je sistem spričo sredstev ki jih namena namenja eee država neučinkovito porabljen treba je najprej tukej pogleat kaj se da nardit eee racionalne drugič načrtujemo povečanje deleža javnih sredstu v eee zdravstvu iz eee v bis o oprostite iz kje pa jih boste dobili ? v proračunu bi spremenili nekatere prioritete in povedal sem da si lahko eee privoščimo znižanje proračunskih sredstev na področju obrambe in jih damo na področje zdravja obramba eee povečali bomo obseg sredstev iz javnih sredstu eee to sem povedal Kad bomo dali na Spiz in eee iz Spiza bomo lažje in učinkoviteje investirali v eee eee zdravstveni sistem eee razmišljamo o negovalnih bolnicah razmišljamo o tem da bi eee tudi kakovost in učinkovitost zdravstvenega osebja nagrajevali skratka gre za celo vrsto instrumentov s katerimi Socialni demokrati načrtujemo reformo tega sistema hvala lepa gospod [priimek] vi ste med strankami pridete takoj z replikami vi ste med strankami tisti ki se najbolj zavzemate za zasebno zdravstvo slišali smo gospoda [priimek] govori več finančnih injekcij v javno zdravstvo je ta računica za vas eee se izide ? to je pa zelo zanimivo ne vem od kod ste to vzel z vašega programa … ja ja … no no ker prva prva prva s prva stavk v našem programu je da se zavzemamo da obdržimo javno zdravstvo ne nasprotujemo pa k koncesijam ne nasprotujemo ampak na transparenten in pameten način ne sme se to dogajat da nekdo dejansko dela in pa popoldan uživa tudi premoženje in na na tej podlagi služi premoženje ki smo ga vsi skupej zbrali na temu temu jz nasprotujem in bomo tud na na v pe te teh stvareh eee eee vztrajali a vendar je pa lahko v Sloveniji tudi doseč to kar majo recimo v Badenvanterbergu v v v Nemčiji kjer zdravnik dela recimo dve dodatni uri na dan če hoče lahko ampak vse standarde ki pa doseže takrat ko dela sam se mu pa aplicirajo za vsaj za tri mesce prihodnje tri mesce ko dela v jav v v z v javnem sektorju to se prav prvih eee eee sedem al pa osem ur mhm to je mogoče je m je mogoče naša zdravstvo pa potrebuje ne denarne injekcije ampak večjo injekcijo racionalnosti tukej ni premalo sredstev ni premalo sredstev na noben način ne tudi zasebne bolnišnice … mhm racionalnost je pa treba še uvest mhm tudi te čakalne dobe to je trag tragično kar smo dones tukej gledal nihče ne more bit s kej kaj takega zadovolen in jz še kako sočustvujem s takimi težavami odgovornost seveda jo je treba najt a vendar je pa tu bi trea gledat zdravstven sistem kot celoto to je celotno omrežje zakaj imamo nekatere čakalne vrste zelo dolge v de nekaterih ustanovah druge pa imajo prostora in pa strokovnost tudi da lahko to i izpeljujejo pri kom je to to ja pre … hvala lepa pri kom je torej treba iskati odgovornost da se take stvari ne bi dogajale gospa [priimek] ? ha dostopno in učinkovito zdravstvo je ena izmed temeljnih vrednot eee ki jih nikoli ne bi smeli opustiti v neki resni socialni državi žal nismo v zadnjih štirih letih videli nobenega ukrepa ki bi povečal učinkovitost zdravstvenega sistema videli smo samo nekaj pod mizo podanih ali pa nad mizo poceni podanih koncesij o privatnem zdravstvu to je tako resen problem da se ga je treba lotit celostno mi predlagamo iz dveh iz dveh nivojev eden eee iz vidika zagotavljanja večje učinkovitosti zdravstvenega sistema to pomeni da je treba na eee področju eee financerja z zdravstvene blagajne uvesti konkurenco eee za zaj imamo saj e samo enega zavod za zdravstveno zavarovanje in seveda ko si monopolist se prav pretirano ne potrudiš da bo kdo prišel h tebi ker vsi pridejo h tebi potem je boljša konkurenca na nivoju bolnišnic eee slabo so upravljane popolnoma vse bolnišnice so v zadnjem letu imele zgubo in akumulirana zguba zadnjih let je narasla že na osenset milijonov evrov to pomeni da je upravlanje zgrešeno mi predlagamo da štiri organe upravlajmo zamenjamo za dva za upravo in nadzorni svet ki bojo meli tudi pravilno odškodninsko odgovornost za vse napake ki se dogajajo mhm in tretji nivo je seveda konkurenca med zdravniki če imamo plačno uravnilovko ne bomo imeli boljših in tisti slabi bojo še slabše delali predlagamo da se zdravniki umaknejo iz tega kolektivnega načina plačevanja in da se izvede individualne pogodbe seveda tudi z individualno odgovornostjo hvala lepa samo zaključim še z drugim delom mhm drugi del je seveda naša mreža zdravstvenih storitev se ni prilagodila potrebam prebivalstva mi imamo že štirideset let isto na primeru lahko povem če je blo štirideset let nazaj bejbi bum generacija ko smo rabili veliko porodnišnic danes te isti ljudje rabijo negovalne bolnišnice mi v Sloveniji nimamo ene same in treba se je lotit te mreže in eee koncesije so lahko samo dopolnitev te mreži javnega zdravstva ne pa njeno nadomestilo mhm … hvala lepa … hvala lepa hvala lepa eee gospod [priimek] potem pa bomo šli še na to stran gospod [priimek] izvolte no prej smo govorili o evropskih plačah in tudi glede zdravstva bi si človek želel da bi se lahko primerjali s tistimi najbolj razvitimi evropskimi državami recimo skandinavskimi Švedi Finci eee kjer se ljudje v glavnem potijo v savnah v Sloveniji pa žal pogosto v čakalnicah pred različnimi ambulantami in potem ko jih pošiljajo od ene do druge in čakajo na na kvalitetno zdravstveno storitev sicer pa jz se strinjam s tistimi ki pravijo da je denarja v zdravstvu dovolj zlasti če upoštevamo da je predsednik sindikata Fide sam povedal da je v z znotraj sistema zdravstva za okoli dvesto milijonov rezerve in da gre predvsem za vprašanje organizacije v zdravstvu in racionalne porabe teh sredstev eee napake kot so se zgodile eee eee eee v uvodu tega prispevka so se vedno dogajale in se bodo vedno dogajale na vseh področjih ne samo v zdravstvu ampak tudi drugje nihče ni nezmotljiv in eee tovrstne napake seveda treba mmm poskusit zmajnšat na minimum in ustrezno sankcionirat jz eee vem za več primerov ko so zdravniki že odgovarjali s za svoje zdravniške napake mhm in vsi dobro vemo da zlasti v nekaterih zahodnih državah v Ameriki kjer so to pripeljal skorajda do absurda so bolnice izjemno visoko zavarovane za za lastno objektivno odgovornost hvala lepa gos hvala lepa gospod [priimek] slišali smo racionalizacija sodelovanje v koncesiji bolj transparentno eee eee na kakšen način ozdravit to slovensko zdravstvo ? ja najprej nekej eee splošnih okvirov zato da eee bomo vedeli o čem se pogovarjamo ker je blo tukaj veliko predlogov kako povečat sredstva kje jih vzet in tako dalje eee Slovenija namenja za eee zdravstvo oziroma z za zdravstveni sistem eee delež bruto domačega proizvoda ki je nekje na na eee povprečju Evropske unije oziroma smo celo v zgornjem delu v v številkah vi ste prej povedali da zdej dajemo okrog dve milijardi sto milijonov evrov eee ta številka je bla pred štirimi leti milijarda seensto milijonov več kot štiristo milijonov evrov več danes namenjamo za zdravstvo kot pred štirimi leti ker so mel takšno rast in ker se je več sredstev nabralo eee prispevna stopnja se v tem času ni spreminjala torej eee strinjam se s tistimi ki ki so dejali da je rezerv v eee slovenskem zdravstvu še kar nekej jz bi reku celo še veliko in da jih bo potreba poiskat in da je to eden od načinov kako priti do večje učinkovitosti primer ki ste ga navajal je primer iz eee dejavnosti kjer so čakalne dobe dejansko največje to so ortopedske operacije eee povprečna čakalna doba v eee za takšno operacijo v eee uner univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru je štiristo deset dni eee in to je izjemno dolga doba najdaljša eee od vseh eee čakalnih vrst pošteno bi pa bilo da se pove da je bila ta doba konec leta dva tisoč štiri sedensto petinpeeset dni štiristo dni je še vedno dolga predolga doba vendar je za šestinštrset odstotkov krajša kot je bila mhm kar se tiče pa drugih čakalnih vrst vi ste oglašal to oddajo z oglasi v dnevnem časopisju tri dni in tam je bil naveden napačen podatek operaciji na odprtem srcu je čakalna doba devetnajst do dvajset dni eee n podatek ki ste ga vi objavlal n ni ni točen eee dočim je bila eee konec leta dva tisoč štiri sto osemset dni v Mariboru pa petinštirideset dni to je res ampak kljub ute eee kljub temu se eee na zadeve čaka tudi na preglede prej več mesecev to vemo to je res tukej pa tukej pa ne gre samo za sredstvo gre tudi za organizacijo tako da če seštejemo … aha eee sprejema se uredba ki bo omogočila oziroma ki bo nalagala da se preglede naroči na uro da se prihrani čas paciantov in da splošni zdravniki naročijo tudi preglede potem pri samih specialistih tako boljša organizacija znotraj tukaj je v sami organizaciji še eee ogromno rezerve in tudi pri javnih naročilih smo šele začeli čistiti če tukej bi če b blo tukej vse prav ne bi pediatrične klinike gradil deset let enako onk onkološkega inštituta mhm … kaj pa glede koncesij … ja … gos … gospa [priimek] je že omenila netransparentno podeljevanej koncesij vi gospod [priimek] bi jih ukinili če se ne motim ne ne ne gre za ukinitev morale bi biti dopolnilo javnega sistema ne pa ne eee element njegove razgradnje mhm mi se zavzemao za to da zdravstveni domovi postanejo neki centri centri v lokalnem okolju ki pomenijo vstopno točko za vse paciente ki imajo enako dostopno do storitev kjer imajo možnost z tem da da dobijo čim prej prvi specialistični pregled ker to traja zelo dolgo sedaj in kjer bi se tudi obstoječi koncesionarji vklopili in bili s strani tega centra ustrezno menežirani vendar če dovolite želel bi uporabit podatek ne ker bi re ker bi hotel se hvalit s kešnim podatkom ampak leta dva tisoč štiri to je uradna tabela je bilo za operacijo kolka potrebno čakati osem cela enega en mesec zdaj pa osem cela sedem ni pomembno to glejte to je uradna tabela če dovolite ministrica to je uradna tabela se boste pozanimal ampak ne ne tekmu lejte to ni tekma v tem o oba podat ne ne ne ne … to ni ura … to ni uradna tabela ministrstva za zdravje je pa za za za je pa zavarovalnice zdravstvene ki to ve … od ministrstva … ne to je ura to je uradna tabela to je uradna tabela Zares oziroma za hec ja lejte vm je smešno vm je smešno da ljudje čakajo osem mesecev jz sem vam je to smešno … s tem ko vi govorite kaj vse se je nardilo če je še zmer je treba osem mescev čakat se tudi ne bo ne ne to meni ni smešno samo s tem s tem ko se potvarjajo podatki mi čakalnih dob ne bomo skrajšali poglejte osem mesecev je v vsakem primeru predolga doba bila je takrat in takre bilo je danes in v tem je poanta to se strinjam zato vi ste začeli z lažnimi podatki poglejte tri cela šest meseca tri cela šest meseca je ta hip ministrica čakalna doba za magnetno rezonanco ki je diagnostika ki je pomembno za to da se prične zdraviti v kliničnem centru magnetna re magnetna magnetnih rezonanc je v Sloveniji že dovolj vprašanj mhm v kliničnem centru dela devet ur na dan samo zakaj cifre veš zato ker ima toliko odobrenega programa in če bi ministrstvo in zavarovalnica zagovilo dovolj denarja bi lahko delalo dvajset ur in potem bi lahko bili ti pre čakalne vrste krajše če dovolite skratka potrebno je zago bi imamo dober primer v tem mandatu se je zgodil akcija se je pa začela v prejšnjem če lahko mal skrajšate da pridejo operacija na srcu samo en mesec je še čakalna doba dva tisoč pet se je realiziral manj kakorkoli je hitro na drugih področjih pa to ni narjeno tam kjer gre za onkološke primere ko gre za življenje ne sme biti čakalnih vrst to mora biti cilj kako to doseči ? v redu hvala lepa gospod [priimek] z denarjem in drugačno organizacijo ki ga je treba angažirat na to področje hvala lepa gospod [priimek] o težavah našega javnega sistema govori recimo tudi konkreten primer upokojenca ki je normalno zavarovan preživel infarkt gospod [priimek] in zdaj more do konca življenja plačevat zdravila zato da ga ohranijo pri življenju in mesečno gre za šeststo evrov kaj narediti ? ja to so problemi našga zdravstva ne se opravičujem letno gre za šeststo evrov da ne bo nara de nar ja moram pa reči da glavni problem ki ga jez a dovolte ? eee problem je neracionalna potrošna sredstev slišali smo dve milijarde evrov namenjamo tem temu področju eee in moram reč recimo jz si ne predstavlam kako da pri teh dveh milijardah evrov ki jih namenjamo za zdravstvo nismo mogli najti denarja za inkubatorje in da je to moralo ministrstvo za obrambo iz svojih sredstev dva milijona evrov in danes smo jih prevzeli danes smo jih prevzeli s tem rešujemo tudi mnogo življenj eee kar kaže na to da verjetno sistem ni najbl racionalno postavlen glede teh vrst in tega pa mislm da tuki je potrebno več nadzora jz mislm da je v tem problem da je nadzor prešibek in pa sevea tudi uveljavljanje odgovornosti mi v stranki Desus se zavzemamo za javno zdravstvo in tudi za to da bi natančno vedeli kaj gre iz obveznega zdravstvenga zavarovanja kaj je v košarici zdravstvenih storitev danes na primer ko greš k zdravniku ni vedno jasno a bo treba kej doplačat ali ne … eee v verjetno ga ni in zato mi bi predlagal tud en poseben sklad za tovrstna zdravila ki pomagajo ohranjati pri življenju ampak je recimo je zdravilo ki ohranja nekoga pri življenju v lahk misim je v tej košarici am a očitno ni ne ne … ja za zdravila ja mislm da to solidarnost bi morali zagotoviti če govorimo o socialni državi gospod [priimek] kaj narediti ? kaj narediti da zdravje ne bo več privilegij ? prvič eee vse čestitke predstavnikom vlade da so nekaj dni pred volitvami nabavl inkubatorje drugič eee rad bi izpostavu da ga ni opravičila za to da imamo v zdravstvu take čakalne vrste nihče izmed nas se ne more hvalit ne s statistiko pak vsi skupaj bi se mogl seveda posut z pepelom in priznat svoj levji delež krivde tretjič potrebno je izenačit obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje to kar se zdaj ustvarja zmeda in pa zguba na tem zdravstveno finančnem trgo oprostite ravno povzroča netransparentnost tretjič Vlada Republike Slovenije po moji trdem prepričanjo posebaj pa državni sekretar na ministrstvu za zdravje pospešuje ravno lobij tako imenova v farmacevtski lobij ki povzroča dnevno dražitev zdravil in zakaj sem to omeno ? zarad tega ker se seveda ministrca ki sedi danes v avditoriju zlo glasno oglaša na omenjenem področju … rad pa bi še gospod [priimek] … gospod [priimek] replika dovolj dovolite prosim go kolega [priimek] je mel ja nekaj minut men pa ste zdej vsega skupej pustili štrset sekund … še zadno še zadno zadevo če lahko dopolnim kar se tiče zasebnega oziroma javnega zdravstva mormo skrajšat gospod [priimek] … vi ste veliko govorili gospod [priimek] ja ste že prej veliko govoru v stranki Lipi prisegamo seveda na javno zdravstvo naj bo dostop do se zasebnega izklučno na tistem defitstadnem področjo ki je primanjkljivo v okviru naše države nikjer drugje sej veš da je dons pa je se oglaša hvala lepa hvala lepa gospod [priimek] gospod [priimek] pa potem vi eee no jz moram jz moram povedat da mi je včasih kr malo slabo k z leve in z desne slišim kaj vse bojo naredil kaj vse je treba narest pa od dvaindeveesetga leta do eee ministra [priimek] niso naredl nč vklučno z ministrom [priimek] šele zadna ministrca je nardila nekej tud moram povedat da sva z ministrico imela kr nekej sestankov v zvezi z ceno zdravil ampak treba je narest bistveni rez pri ceni zdravil tuki je cela vrsta inštitucij ki te zadeve uravnavajo tle ne gre samo za farmacevtsko industrijo in za lobiranje farmacevtske industrije tle gre še za bistveno druge zadeve gre tudi za uvedbo kliničnih farmacevtov gre za uvedbo racionalizacije dobro vendar eem jez lahko o tem govorim še dl časa k sem pač farmacevt določeni koprofagi pa govorijo nesmisle hvala lepa ja … gremo še po en stavek gospa [priimek] gospa š gospod [priimek] in potem gremo naprej ja res je veliko denarja se namenja zdravstvu in še več ga leti čez okna in res je veliko ga leti čez okna pri zdravilih mi na leto preplačamo zdravila za m osenset milijonov evrov zaradi eem nedoslednega uvrščanja zdravil na posamezne liste pa ne samo to enako delamo pri nabavi opreme spomnite se kako smo imeli kalvarijo z nabavo tehle miz za operacije in pa z lekarniskimi lekarniškimi maržami zavod za zdravstveno zavarovanje na leto preplača eee storitve zavarovalnic za pet milijonov evrov hvala lepa gospod [priimek] samo nekej lekarniške marže so v Sloveniji najnižje v Evropi ja … replika samo tega gospa ne ve … ja gospod pa to nam nič ne pomaga gospod [priimek] pravmo de so previsoke ljudje še vedno sedijo v vrstah čakajo in umirajo v vrstah jz mam besedo v lekarni ? v lekarni po verjetnem še nobeden ni umrl vaše pripombe tega ne bodo rešile ne bodo v lekarni ni še nobeden umrl v bolncah umirajo v bolnicah ja ja sej gospod [priimek] hvala lepa gospod [priimek] imate besedo ampa ampak za lekar zaradi lekarniških zmot jih pa veliko umre zlasti v Ameriki kjer prodajajo zdravila kr po samopostrežnih trgovinah ja v rad bi eee rad bi repliciro eee g eee tistim ki pravijo da lahko konce da je lahko koncesija zgolj dopolnilo javnega sistema ja pa mi govorimo o Sloveniji ne o Ameriki a ne de ti ne poznajo sistema eee eee koncesij opravlanje neke dejavnosti v zdravstvu preko koncesije je še vedno javno zdravstvo recimo na na primarnem nivoju imamo v Celju rečmo na pamet dvajset koncesij za zobozdravstvo od tega se jih dvanajst opravla v javnem zdravstvenem domu osem recimo pri zasebnikih popolnoma enaki pogoji so za ene in za druge tudi za paciente res pa je da zakonsko ni urejena kontrola zasebnih koncesionarjev na primarni na primarnem nivoju hvala lepa kar se tiče magnetne resonance ki jo je eee ki jo je gospod [priimek] povedu to je dober primer res je bilo pet tisoč čakajočih ampak na to je zdravstvena zavarovalnca reagirala odobrila dodatnih sedn tisoč petsto pregledov in v majn kot pol leta je bila tam vrsta zopet pet tisoč čakajočih … mhm kar na iz česa lahko sklepamo da zdravniki … lejte jz se zlo redko oglašam naj sam do konca stavek povem lepo prosim … ka na iz česa lahko sklepamo da zdravniki pogosto pošivlajo pošilajo paciente na resonanco ravno zaradi tega da se ga za nekej časa po domače povedano rešijo hvala lepa … g gospod [priimek] hvala lepa to temo smo zaključili po ogl … no stavek do konca izvolite na tem področju bo treba še veliko naredit in in tudi vi v tej smeri po oglasih pa nadaljujemo s povolilnimi eee koalicijami in zelo zanimivimi temami lepa za zdaj pa oglasi torej se vidimo kasneje