Šolska ura tretjega letnika srednje poklicne šole, v kateri obravnavajo sestavo digitalnega vezja. [Gos] snemanje Pija Vrezner transkripcija Tomaž Potočnik 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Šolska ura tretjega letnika srednje poklicne šole, v kateri obravnavajo sestavo digitalnega vezja. 2009-12-02 terenski posnetek 2009-12-02 poklicna strokovna, naravoslovje MB Maribor 2009-11-26 prijazna je tota profesor a [priimek] zdaj žreba tiho boi no če že jez sem vam dal da spet elektronski števec ne tega bomo danes obdelali ja eem pred tem s preverjanjem zaključli ne ja in naslednjič ko smo skupaj pišemo do eem ocenjevanje ne ocenjevanje se pravi tak ko smo zaj meli ja ja se pravi zdej drug teden odpade ker eem teden mate ne ja ampak naslednjič ko smo skupaj pa ocenjevanje [priimek] zdravo eee [ime] [priimek] profesor ko mamo toto ocenjevanje te listeke vlečemo ne al kak mamo ja ka zdaj če jaz mama čuje ne mama ka s te norca dela pozdravlam starše še posebej družino še posebej mamo in očeta ja to pa posebej res to vajo smo mi zadnjič naredli skupaj pa še delamo ne te liste zdej p malo ponovimo kdo bo ponovil štetje na traku to ni to ni ne ja izpolnite ja od tega bomo v današnji nalogi še mamo kr zdej bi pa mogoče res to malo ponovili zaradi tega da obnovimo znanje to je prasec čka ti materna dva oscilatorja sta ne od česa je odvisna frekvenca na tem izhodu ka si zastopu od česa ja od prvih vrat ne ja od vrat samih ničel je odvisno ne to ne deluje frekvenca oscilatorji časovni slišite besedo oscilator časovna konstanta kjerkoli za ta dva elementa za ta oscilator teh dveh elementov peklenski tale del predstavla čip čip čip ja eee vhoda dva vhoda pa en izhod logični logično pravta ne in predstavlata zaporo to smo ta dva voda povezali skupaj enkrat te impulzi pravokotni čakajo tule na vratih hec skočte naprej drugega pa števec ja ja ta vaja je ena od vaj k potem mate za zaklučni izpit in takrat predstavite svojo nalogo ne tričlanski komisiji morate opisat delovanje se prai prebrat ampak opisat ne na tak način … na tak način vedno do konca ka pa če izvedeš pravilno pa pol da ob zaklučku v okviru današnjega dne ko bomo sestavljali elektronski števec na koncu en dijak al dva dijaka če počasi predstavita svojo nalogo ostali skupini k se mormo navadet tričlanska komisija ne pol pa mhm no ti impulzi takole vidimo grejo na sklop z števec nov števec od nič do devet ne ja števec od nič do devet je pa sestavljen iz kerih elementov ? eee s čipa sedem štiri mislim štrnsendes devees pa sednajst sednštreset ja štiriinseenset deveeset je števec v kakih rezultatih odda svojo številko ? vecede kodo v vecede kodo in če hočemo prek opazovat štetje na sedemsegmentnem displeju pol moramo sedemsegmentni kod prekodirat ne ja iz vcd koda v vse sedemsegmentni kod drugi impulzi od drugega oscilatorja pa preko zapore potujejo do ja do priklopa priklopa ne in z dvema izhodoma en izhod je to drugi pa ja eee ne vem negirani ku ja se prai da v ritmu te frekvence te dve diodi preklapljamo samo nikol na svetu pa obedve istočasno ne samo to mi nea vidimo to mi ne viimo zakaj ne ker je prehitro ker je taka vlka frekvenca pa prehitro točno in mi zdej v nekem določenem trenutku s tole mizo to zaporo aktiviramo ka se zgodi takrat neko številko ja ustavi se na enem eee na eni številki displej se ustavi na eni številki od nič do devet in ena od teh dveh svejte ne naklučno ja … zasveti in tega zdaj ker je frekvenca tok visoka ne mormo predvidet vnaprej ne aktiviramo to zaporo impulzi zdej ne to dvojna vrata spuščajo več naprej no pa prvo vprašanje glede tega niti ne ne vam je razumljivo ? je ? ja ja zdej bomo pršli do današnjo vaje današnja ja vaja šest elektronski števec v besedilu naloge je napisano ka mi s tem števcem želimo dans nardit in cilje ki jih želimo dosečt te cilje si vi preberite danes večkrat ne in na koncu današnje vaje od teh ciljev dosegli delno dosegli ali pa ga niste dosegli neke cilje si postavimo na začetku ka hočemo dans s to vajo sploh doseč to mamo zdej tale načrt elektronskega števca zdej bi pa malo rad slišal vaše komentarje težko kaj ? ja kaj sestavljeni iz eee dveh onih no zdej si pa predstavljamo ko mi hočemo na tekočem traku štet neke izdelke ti izdelki na tekočem traku simulira tale senzor izdelek ne ja na eni strani tekočega traka mamo izvor svetlobe na drugi pa fotoupor označen z eldeer zdej delovanje fotoupora kot svetlobnega senzorja ja ko se svetloba prekina tja v un eee pr prišteje prišteje ja sam fotoupor če pogledamo če pogleamo sam tole notri fotouporno ja če pogleamo tule v načrtu poglejte vezavo plus pet voltov potenciometer fotoupor delilnik napetosti kok me je speklo eee kako upornost ma fotoupor ? neskončno neskončno če je osvetljen oziroma če ga zatemnimo zdej za ka pa ti delaš misleš no kako upornost ma fotoupor v dnevni svetlobi ? oziroma kdaj ma večjo če je osvetljen ali zatemnjen ? osvetljen osvetljen takrat ma kako upornost ? neskončno majnšo če je osvetljen av če zdejle pogleam tole vezavo fotoupor plus pet voltov taka je naša vezava današnja in mamo dve opciji fotoupor je osvetljen svetlo minus zatemnjen eno ja tle mamo primer ne teh pet voltov se bo na te tri upore porazdelilo v odvisnosti od vrednosti uporov ne to kar bo prišlo ven je tak ? ja napetost je enaka sto tri ta dva upora skupaj če je upornost fotoupora takrat ko je osvetljen majnša temu uporu tudi majnši padec napetosti ne mi bomo vi bote to zmerli pa si zapisali kakšna je ta upornost takrat ko je fotoupor osvetljen oziroma takret ko je zatemnjen jz zdej sam predvidevam da bo takrat uporn eee upornost tu okrog en kiloom odvisno kak fotoupor bo takrat bo na primer tu upornost eee napetost na tem uporu en volt na tem pa na teh dveh pa ja štir štiri ne od štiri plus ena je pejt voltov priklopli na naš eee veznik krat ko je pa zatemnjen se bo ta upornost iz enega kilooma povečala na približno deset kiloomov če ga zatemnite z roko s papirjem s pokrovčkom od flomastra takret se bo ta napetost povečala povečala ne štir volte no na teh dveh en volt zdej po našem načrtu padec napetosti poglejte padec napetosti na fotouporo je dejansko pot v ta nelogična vrata če preverimo to sliko padec napetosti na tem fotouporu je dejansko padec napetosti na vhodu teh logičnih vrat šterinseenset stodvantrieset je po karakteristiki od šterinseenset nič nič to so eee in vrata nej vrata s tem da ma rumen obkroženi to pomeni da dobimo lepi pravokotni impulz na izhodu zaradi tega da bo števec te impulze brez problema štel ja ? ja kak pa more bit zdej ta eee fotoup upornost tega fotoupora oziroma napetost na tem fotouporo enkrat en volt … ja ko ni izdelka drugič pa ko pa je izdelek da bo pot teh logičnih vrat čutu sprejem v enkat iz logične nič na logično ena zdej moramo gleat kakšne nivoje mamo digitalnih logičnih vezij ja k koko je l je lah najvišja napetost za logično nič kolko najnižja napetost že za logično enko s spomnite ? logika ja pet voltov je te najvišja ne ? ja sam za logično ena je lah tud majn ja je lahko majn ja samo kolko pa se ne spomnim logična nič je lahko napetost od nič do nič cela štiri volta logična ena od dva cela štiri do pet voltov to je eee m mal na logični je mal drugač kot na izhodu ampak dovolj je če ne vem pa vi zdaj če bi meli takole stanje enkrat na vhodu tistih logičnih vrat en volt na drugem za primer v drugem primeru pa štiri volte maste vezano ? ne bi ne kak če mo meli ? ta napetost je previsoka en volt ne ja napetost na vhodu logičnih vrat med nič cele štiri pa med dva takret je pa nedefinirano območje ne vemo kaj je lahko je nič lahko je ena nedefinirano območje … lahko je ena logično ne se pravi da z moramo s tem potenciometrom zdej stvar malo uredit ne takrat ko je osvetlen more bit ta padec največ do nič cela štiri volta ko je pa zatemnjen pa najmajn dva cela štir volta po ko ta števec oziroma še pred števcem ta logična vrata spremembe iz logične nič na nogi logično ena za vsak izdelek ko bo zatemnil fotoupor tu bom na izhodu teh logičnih vrat pravokotni impulz to stikalo sklenemo in ta števec bo nemoteno lahko štel te impulze oziroma izdelke na tekočem traku se pravi ko boste vi dejansko vezje sestavljali boste morali s tem potenciometrom je pa velik signala ne s tem potenciometrom merili boste pa padec napetosti na fotouporu naprej sestavljeno vezje pa vam izdelkov ne bo štelo ne oziroma zatemnitev vam ne bo štelo ne [ime] pozabu ? mhm ja koga ? instrumente jesus dobro dolgo ponovimo tale del [priimek] [priimek] [ime] ne ne ne a razumeš to ? če vemo težko težko je še težje bo pred komisijo takrat ko boš zagovarjal svojo nalogo ne zeto je fajn da čim več vadit to ne sej v tem je tud smisel da sodelujete ne sami bo šlo ja kaj ? ti boš ? sveda števc zdej ta del za resetiranje števcev boste vi verjetno malo drugače kot to narisali po tem načrtu in sicer po našem stalnem postopku ko smo razvili že to vezje za resetiranje po tistem postopku se pravi iz tega lahko tole štirsto sedndeset gigaomov tega tud ne in boste vezali na tak način da boste lahko obadva števca eniškega in desetiškega resetirali istočasno zaka pa mamo sploh resetiranje ? da od začetka štartamo ja na primer da zdej v eni izmeni al pa en tip izdelkov preštejemo ne po pa se neki drugi izdelki začnejo izdelovat v proizvodnji ne takrat hočemo štet od ničle ne mormo met možnost resetiranja razširitev števca koko pa zdej ta števec šteje devetindeveeset nič to devetindeveeset ja ko jo pa razširimo ? ja še enga mamo na izhod onega vežemo na vhod eee drugega števca še enga ja ker izhod ? eem set ma to je deset štiri izhode imao na en števec ja po nič po ena po dva po tri kva če rečemo vsak deseti impulz mora it na desetiški števec ne prištejem ničti števec od nič do devet hm ničti začel od nič ampak deseti impulz se bo postavo na desetiški števec se pravi desetiški ena ja nič ena deset ja vsak deseti impulz to je zadnji izhod štirimestnega podatka ja … ja vhod tri to je vhod pri števcu ne si zapomnte po tri zadnji izhod iz eniškega števca na vhod vhod desetiškega števca in če bi hotli s štet od nič do devetsto devetindeveeset desetiškega ja bi moral dodat še tu zraven še en ne še en števec ja in tak ta eno enoto p samo širiš ga lahko pol … stotiškega in lep zadnji izhod desetiškega števca povezan na stotiškega točno ne do poljubnega števila lahko razširjamo števec ne zdej mi več ne edino če mi bota dva skup dala dala skupaj bosta mela že takoj od nič do devet tisoč devetsto devetndeveeset devet tisoč devetsto devetindeveeset bravo majster zdej pa bomo pogledali malo ta del čak če jz to izklopm pol projektor neo več delu kaj ? če bi izklopu pol projektor ne bo delu toto ? toto tam tisto ja ker eee tokrat ne tole ne vem to še osnovnošolci ko priejo sem ne majo ekskurzijo se naj igrajo s tem verjameš ? kaj [priimek] hvala to so štiri vezave štirje izhodi š iz štirih izhodov kerega števca pa eniškega al desetiškega … desetiškega ja desetiškega samo zaka ka pa je to pol ? zdej moram pa to predvidet kdaj bo na temle vhodu logična enka kdaj je tu logična enka če je povezana tole stikalo ko ga vidimo na sliki to stikalo pa je povezano na ker izhod ? na zadnji izhod enajst enajst na ja na enajst ja na enajst kdaj bo zdej tale logična enka kdaj ? ne vem no pa bom tak reko takrat ko je na vhodu teh vrat štiriinsendeset sto dvantrieset logična enka takrat bo tale del ta sklop tona zaosciliral in bo ta zvočnik začel piskat od česa je odvisna frekvenca piskanja ? frekvenca oscilatorja ? ja od oscilatorju oziroma dva oscilatorja od česa je odvisna frekvenca ? bilo kakšnega oscilatorja oscilatorja ja od kondenzatorja ja od kondenzatora vedno od kondenzatorja in upora pora to sta zadnja dva elementa kondenzator upor kako frekvenčno območje pa mi slišimo ? dvajset od dvajst hercev do dvajs kiloherc dvajset hercev do dvajst kilohercev ne to je zdej mi jim lah višino tona s tem določamo ne frekvenca piskanja s prai tota logična enka na tem vhodo ta oscilator zaoscilira s to frekvenco ki jo določata dva moja elementa logična ena kdaj pa prie sem logična enka če sklenem tole stikalo iz zadnjega izhoda ? oziroma lahko rečem z drugimi beseami od nič do devetindeveeset kdaj bo ta zvočnik piskal ? ja kak bomo nastavli ja če malo k analizam mam zadnji izhod če bi ku nič vidte ku nič ku ena ku dva ku tri imamo od nič nič nič as ja tis ko bo ko bo devetka ne ko bo devetndeveest mogoče že prej pip oziroma ne na vsako desetico deset mislim ena dva tri štiri na vsakih deset no pol mamo tole zdej izhod desetiškega števca pa povezan izhod ku tri ne vem kdaj bo začel piskat na osem na osem ko bo desetiški števec na osem osem pa do adijo adijo no zdaj poglejte piska ta vrag zvočnik hja to bo večkrat zdaj od osemdeset smo rekli do do devetindevetdeset točno ja od osemdeset do devetindeveeset ja do devetindeveeset to je zdej drug primer štiri ne ker tud te štiri opcije mamo tak da povežemo to stikalo na ku dva samo desetiškega števca ja bo začelo piskat štir štirdeset … do sedeminsendeset štreset do do sednsendeset do petinsendeset pri osnsedneset bo še desetiški števc mamo sedmice ne ja ono bo pa na do devetinsedemdeset ne do devetinsendeset ja je tak ? ja do devetinsedndeset ka pa če sklenemo tisto stikalo k gre na izhod ku ena šeeset od dva dvajset dvajset trieset do tries do devetintrieset devetntrieset devetintrieset bo zopet od od šeeset šeeset do devetno sendeset točno za ta izhod od deset do devetntrieset od deset do do devetnajst devet tri pa neo več po bo pa spet od devetnajst od triest do devetinšterdeset triest do devetištrdeset pa od peeset do vetinpeeset peeset do devetinpeeset od trideset do devetntrieset devetintrieset pa od peeset do devetinpeeset peeset do devetinpeeset sendeset do devetinsendeset pa p do devetindeveeset pol pride … eee ja sej sem jez sendeset točno pa bi znali zdej vi zaka pa je smisel tega eee piskanja ja da vidmo ku kok je izdelkov ne kok kok je izdelkov tk kaže ta displej ne ja kaže displej ja te opozori ne smisu tega povečanja s piskom ne je v tem da bilo kake proizvode zdej mi štejemo na nekem tekočem traku kontroliramo ne v firmah so izdelki za kontrolo in vsak iksti izdelek mora it v kontrolo na preizkus na meritev tak naprej ne če je vse v redu se postopek nadaljuje ne če ni v redu kontrola ustavi proizvodno ne zej pa da kontrolor ne stoji skoz zraven pa opazuje na ta dva displeja oziroma v proizvodnji bi jih blo več ne te pa sam zvočni signali pol ti zvočni signal in če more it vsak petstoti al pa v našem primeru vsak petdeseti izdelek v kontrolo iz vseh ko pride vsaki petdeseti izdelek zapiska aha kontrolor se vstane pride vzame izdelek ga nese v kontrolo pip no v tem je smisel zdej vseh mamo mi v območju od nič do devetndeveeset mamo samo na tem območju na izbiro neko število porečno po katerem naj začne zvočnik piskat zej da boste vi lahko malo bolj načrtovali boste vi pri tej vaji danes naredli vsak malo različno vam bom daju številke pri kteri številki naj začne zvočnik piskat ampak jz nem reku samo enice ne al pa same desetice reku naj začne piskat pri številki dvanštrdeset na primer kr vzem mamo tuki dvojko kk bi zdej to naredli ne da bi nam zaj zvočnik začel piskat pri številki dvanštreset kak bi zej to načrtovali pri dvanšter pri triinšterst pa ne sme več piskat sam pri dvanštreset zagotavlamo ne ja ta prvega tista dva stikala pol povežemo ku ena pa ku dva ne ja eem zej če narišemo tule en eniški števec desetiški števec pol tu štiri izhode ku nič ku ena ku dva ku tri p nič p ena p dva p tri desetiškega števeca števca bojo izhodi eniškega števca pri številki dvanštreset enica bo teket dvojka ne je tak ? mhm logični ena e ena ku nič je s strinjate ? ja ja ne dvojka ne ja točno v takem stanju pri številki dvainštreset je ničla desetiš een desetiška ja tam pa bo ku nič nič nič nič ena nič nič ena nič ja zej moramo pa mi tole upoštevat in reč takrat ko bo to enka in takrat ko bo to enka bo piskalo ne samo v tem primeru ne bote vidli zakaj takrat najboljš in rata tudi tu enka in to enko bomo zdele bo on pokazal kam [ime] pokazat moraš z že začel kam povežemo zej to kaj je to ku d ku dva pa ku ena ne nisi ne nisn ga čul aja čul me nisi ja ti si me ? kam bomo povezali ? in vrata ja ker je takrat ko bo to logična enka bo začel piskat ne bo šlo piskat ne ja bo zaosciliral tale oscilator to je generator tona tudi ne mhm tak totega ampak totega točno to tak nea ja če rabmo tu dva tota ja to je tud pri s tranzistorji vrnu na dva tranzistorja … tam delujeta tranzistorja kot stikalo kot s kot logična vrata kot stikalo na dva tranzistora eee ampak kaj pa zdaj pri triinštreset ? bi piskalo ? ne bi če ne bi nikamor vezali saj pri triinštereset bi vrglo tud takle signal vete ja ne zaj ne zej pa bi pa ne sme ne ja te pa trea ostalo povezat na na primer da nakažem vidite opcijo ne od triinštreset zdej čeprav je to enka na izhodu pardon na izhodu bo takrat nula nič vrata ne pri triinštereset že več enke na izhodu generatora in tk malo kalkulirate ni potrebno vseh tudi v tistem kaka je ta številka naša mogoče je ni potrebno vseh izhodov povezat na ne ampak določene pa moramo zato bote dans načrtovali pri neki določeni številki naj vam začne piskat zej sam en zvočnik tak na primer na razpolago piskalo vam bom dal pač mal višje frekvence občutek bomo mogoče pol pri enem zvočniku malo frekvenco spreminjali ku deset zdej bi pa jz rad to ponovil kot da je to nalogo naredu za zaklučni izpit pride pred komisijo in opiše delovanje vezja tekle ko bote začeli opisovat kakšno nalogo si vedno neko vezje tisto stvar ko pač imeli za predstavit razdelite na neke sklope ne to bi lah si razdelili zdaj n sklop s fotouporom kdaj mamo to ? tale sklop bi bil števec od nič do devetindeveeset tale sklop bi bil pa generator tona ne tak da nea preeč mešate pa vsakega posebej malo razložite kaj če bi zdaj res eden tole malo proal sej zaj še ni komisije tule gor moramo sami kdo bo ? [priimek] pač pač tu števec ko je nič do devetndeveeset in mamo tu enice tu desetice eee smo morali preko štirih tipov različnih eee pač tu mamo čip eee štrnsendeset sednštreset pa sednštreset deveeset pač vežemo skupaj pa na enice da je potem na isti eee pač na decet na desetiške mmm iste vežemo čipe in bi reku preko … preko izhoda enic eee na enajske izhoda pač tu povežemo na vhod eee desetiškega števila povežemo na vhod desetiškega števila števca števca no eee na števni kot … števni kot ne števni kot ja eee kaj je že to tona ne na generator tona generator tona gremo skupni vezavi do do izhoda enajst se na čipu štrnsendeset deveeset povežemo skupaj na generator pač tona potem iz njega vun damo zvočnik eee kdaj pa generator tona oscilira ja pač ka bomo nastavli kdaj nas pač eee opozori kaj ? ja pač lučke desetiški generator je to no v bistvu takrat ko bo v temle vhodu enka enka lo logična enka še mamo kondenzator in pol k morta bit povezana v pač ko je zdej desetiški tonu dveh elementov odvisno eee spreminjanje frekvence ja frkvenca osciliranja ja eee no to je zvočnik tukaj še pa mamo da vidimo pač eee senzor s fotouporom foto z fotouporom je pa zaznaval eem pač neke aja ? mi bomo pač naredli preko svetlobe in teme da bo zaznalo zaka pa je tist razdalji ? kva mislmo ja zarad tega za zaščito fotoupora a ni ? svetloba ja pa še majnši upor pa pa temno je pa zazna pa prešteje ja to je za nastavlanje ne eee je zgornji ja zgornji je zgornji je res zaka pa je ta upor sploh kako vlogo ma ? zdej možno bi blo da bi tegale petindvajs kiloomskega ta petindvajs kiloomski potenciometer mi zavrteli na njegovo maksimalno vrednost al pa na minimalno ne to je minimalna vrednost ne se pravi tega bi lahko zasukali da bi bla njegova upornost nič v tem primeru če ne bi blo tega upora dva kilooma bi celotnih pet voltov blo na fotouporu na fotouporu takrat več ni delilca napetosti ne zato še vseeno upor se prai zaščitni upor pač neki da nea da nea da nea prek mislm da nea prekuri ja ka a ta ? petindvajs kiloomski potenciometer pa tak lahko nastavlamo upornost ne ja vi bote naredli na primer tri take enote za za potrebe proizvodne ne zdej pa svetloba v proizvodni hali nikjer ni mirna ne enaka še to vam če če b šli v tist kot tjale ne je malo bolj tema ne mm zej pa da vam ni treba vedno upore odspajkat pa neke nove not zaspajkat ne nastavlaš upornost točn tak ponovu dobro zdej pa mene zanima komu kaj ni razumljivo prej ko začnemo tole men je vse men tud mogoče bi tu prašal a vam je vse razumljivo ni vse razumljivo dobro komu ni razumljivo take izkušne ne profesor jz mam en predlog ne to sem že povedal večkrat pa bom zopet danes ponovil ne prej ko bote prvi element vstavljanja ploščico mejte na ploščici pet voltov napetosti ker sproti vidim kaj se vam dogaja na zvezi bote sestavlali en sklop ga preizkusite ne it sestavlat komplet vezja ne tole še tale e ne pa to stikalo tega tud ni trea nardit ne najprej bote vi števec od nič do devetndeveeset preizkusli na tak način da bote šteli pravokotne impulze iz bencinskega generatorja to predstavla tale e ne sej vi zdaj ne morte preiskuzit voda štrset da bote z roko zatemnili stokrat nek fotoupor ne ta e predstavla generator ne pa to ga fštekaš gor ne pol ko bo pa to vse skupaj delovalo se prai na koncu vašega dela ne pa fotoupor ko bote ta sklop še dodali zraven na vaše vezje bote pa generator odklopli pa priklopli na števnik od eniškega števca izhod tehle vrat ne ja te tega sklopa s fotouporom in takrat ko boste zatemnili fotoupor sam ni dovolj da ga samo zatemnite zatemni pa osvetli ck ck tak da gre mimo … ja pa osvetli ne cela mora it skoz do preštel izdelek ne in sestavite najprej števec od nič do devet in še ta sam od sebe ne more delovat ne štet od nič do devet pa pol dodat tega desetiškega in šteje od nič do devetndeveeset … je že začel števc pa zdej začnem zdej je vseen ker je eniški … ja prvi je tisti ko dobi iz generatorja impulze ne tak sta ista samo pač da oniga pol prevežeš ne na ja zdej če bote vidli desni strani iz te zdaj k grem desetiškega ni važno ne na primer za vajo smo rekli da ni važno ne eee nekako si razporedite eksperimentalno ploščico na tak način da bote fse elemente gor dobli ne ja ja pa da nevte meli da ma nek smisu vezava ne vezali prek dveh čipov nazaj na levo ja ja predlagam da pol dodate generator tona na koncu pa generator ja od zgoraj dol začnemo prvo nareimo števce po pa greš dol ne ja zdej pa tak ne ko bote vi imeli na ploščici petost ko bote dodal eee tale števec štirnsenset deveeset ga preizkusite z osciloskopom takole priklopite na števni kot bencinski generator zdravo zdravo lahko gremo kar not ? ni problema