Šolska ura psihologije v četrtem letniku poklicne šole, profesor sprašuje o mišljenju, ustvarjalnosti itd. [Gos] snemanje Barbara Omahen transkripcija MatejaS 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Šolska ura psihologije v četrtem letniku poklicne šole, profesor sprašuje o mišljenju, ustvarjalnosti itd. 2009-12-11 terenski posnetek 2009-12-11 poklicna strokovna, družboslovje LJ Ivančna Gorica 2009-12-02 [priimek] [priimek] [priimek] je zdej tlele ja tuki v redu ja sej jz pridem sam na eno uro sej vem dve ure na teden bi rada bla takoj vprašana ? sedem ena nula sedeminštreset [ime] opiši mi potek občutenja in zaznavanja potek ? ja eee začne se pri dražlajih aha eem učeni dražlaji pač pridejo v čutila eee k pridejo v čutnice mhm to pa pride v primarni senzorni eem primarni senzorni center center kaj tam nastane ? eem ka nastane občutek mhm eee k pa pride v prima v u sekundarni ali a asociacijski center aaa da nastane nova zaznava no pa mi eee razloži zdej na z prov začetek torej dražlaje kaj so to sploh dražljaji ? eem ja dražlaji so pač eee nek ki ga pač pridobimo z občutk ah eem ja dražlaj mhm da različno mmm različni ja ja različne vrste so dražljajev k delujejo na nas ja ja recimo eem kr nas nekdo neki reče ja al pa recimo … eee slušni kakšen dražlaj je to k z ušesi sprejemamo je zvok zvok je slušni mehanski ja ja z jezikom sprejemamo pa so še vidni kemične ja eem pol s kožo eem s kožo eem ja z vidom sprejemamo svetlo svetlobne z očmi sprejemamo svetlobne dražlaje ja in s kožo ? pa mehanične tudi in še eem četrto vrsto dražlajev mmm eee torej na koži imaš čutnice za ja za tip tip pa za bolečino bolečino pa za tip m m m m ja za toplo in hladno toplota hladno ja še za toplotne dražlaje drži avtonomni živčni sistem je zakaj je avtonomni ker eee avtonomni je zarad tega ker poteka brez naše zavesti zavesti zavesti eee ker eee tud med spanjem mhm eem ja kako si to razlagaš brez naše zavesti ? ja pač eee avtomatično brez da bi pač mi mi to želeli želeli tako in torej nanga ne moreš nč vplivat tako vplivati simpatični pa parasimpatični no lepo simpatični sim ja simpatični del je pač eee ob močnem eee čustvenem vzburjenju mhm eem parasimpatični je pa ko počivamo mhm eee spimo mmm eee pa je eee ve je več posledic eee simpatičnega delovanja katere ? eem ja razširjene zenice povišan krvni tlak eee hitrejše bitje nadledvične žleze eee iz iz izloč izločajo eee izloča nadledvična žleza samo ena je nadledvična žleza v našem telesu ja eem izloča večjo količino adrenalina izloča … točno kaj pa je adrenalin ? eem adrenalin eem je eden izmed ja hor hormonov hormonov tako eem pol eem mišice pridobivajo več hrane zato so bl napete mhm mhm eem katere so tele eee ja da telo se pregreva zato se poti tako ja eem potem … eem še zaupaj poglej jo to mermo pa z ja merimo ja eee z eno posebno napravo ki jo imenujemo kako eh na policija ga policija jo uporablja kot eee za kaj ? ja pač za odkrivanje resnice za eee odkrivanje al laže al tako ali laže ali govori eee ker u ugotavljajo z njo laž se imenuje detektor eem detektor laži ja rečemo mu pa strokovno po li gram poligram aja no eee kko je z zanesljivostjo tega ja je šeesetprocentna torej lahko je samo petinšeesetprocentna tako da eden eee ne lahko laže pa ne ugotovijo tega ne vsak pri vsakem … ja … ja ker v bistvu odvisno od tega a s ti miren al mhm … ja kaj bi zdele pr tebi pokazov poligram če se ti recimo bitje srca pospeši pa lahka ti po resnic odgovoriš ampak se pukazal da lažeš marsikaj ne ja v redu znanje no prav dobro izvoli brao ej hvala bom jz kr pršla lahko ja hvala prosm izvoli ka pa tu stojiš ne č smo mel glih telovadbo brezveze važn je da sn zaka no dejta zaposlitev ti mi boš p povedu kej o motnjah zaznav motnje zaznav mhm ja v možganih mamo primarni center za zaznavanje tako da mhm v primarnem je pač da zaznaš če si slep recimo mislm de ne v primarnem nastanejo ja občutki ja občutki ja v sekundarnem pa pa jih s dobro zaznavaš v pri eee zaznavanju ne se lahko včasih zgodi da ti sek sekundarni centri eee delujejo napačno a ne da je ta interpretacija dražljajev napačna organizacija ne delajo … ne videš pa ne veš eee in mamo dve vrste motenj zaznav zmotne zaznave eee zber se no sigurno si se to učil a ne skoz to sprašujem kot da eden lahko nariše a iluzije pa halicunacije ja ja halucinacije so zarad nenormalnega delovanja centralnega živčnega sistema ja eee tu nimajo podlage dražljajev ja to nastane zarad eee kroničnega alkoholizma eee lakote utrujenosti mhm al pa po so še iluzije torej te sekundarne v centrih ne se eee dogajajo neke nepravilnosti in posledica tega so … slovensko prividi ali eee imaš jih tudi na tem področju prisluhi tako ja iluzije so pa eee na vem eee so pa nekej bolj običajnega običajnega ja to je pa de to pa v primarnem š haluciniral najbrž nisi še nkole ne ja pa si že ja zaradi česa ? zaradi mmm zaradi tega ker si si nek dražljaj napačno razlagal razlagal ja zakaj pa si nek dražljaj napačno razložimo ? eh pa to jst vem a ne sej zato sem pa njega to vprašov k si ti glasna tam zadej ja eee ne deluje center kot primarni center čist v redu deluje ne nč ni narobe z nami kvečjemu je kej narobe z našimi oziroma aja so dražljaji taki da si jih narobe tist ta rumen se nč ne vid gor ne moreš to ja si pa predstavlaj kaj je kaj je ? a ne mogoče imaš pa težave z barvami ne eee si mi kej povedal o dejavnikih ki povzročajo iluzije psihološki in eee fizikalni fizikalni ja fizikalni so pač uno iluzije k jih rišemo ne eee lahko fizikalni dejavniki povzročajo tiste iluzije ki jih lahko rišemo imenujemo jih pa eee optične prevare pa kaj je to to si že prej reku pri psihologiji pa smo optičnim prevaram rekli eem optične iluzije geometrične iluzije a ne geometrične ja in primer za geometrično iluzijo je na primer kontrastna aluzija kontrasta ja opiš jo ja na sredini je ena vel najprej je ena slika k je na sredini velika kroglca okol pa mal mejhna mhm po je pa še ena slikca k je pa na sredini mejhna in in so enako velike une na nnn na sredi ja torej ni na sredini je ena ki je velika pa je v bistvu sta obe enako veliki vendar zgleda ja v bistvu so velike pa manjše … da so različno tako to sva razčistla pol pa [ime] ne spodi petsto strani psihološke panoge jst eee mmm sno ene so bolj teoretične druge pa praktične ja katere ? ja raziskovalne katere so bl teoretične ? kot praktične recimo eee psihologije športa je kakšna teoretična al praktična ? praktična zakaj ? zto ker je šport se izvaja praktično ne seveda in ko oni v bistvu praktično pomagajo športnikom pri takole tako ja da se zberejo pol je še kešna praktična ? medicin eee v medicini uporabljamo katero ? ja katero psihologijo ni medicinska psihologija ampak je ko še rečemo eee tem zdravstvena ni zdravstvena ampak je klinična al ne ? pa še v šoli uporabljamo tud kar precej ja ja ste že bli kej pr šolski psihologinji ? smo ja ja in smo … pomaga nas usmert naprej tako pa da vam mal pove zakaj in ne kaj kok izbir mate ja tri tri tri izbire ja zdaj že vsi veste te tri izbire ne ja kere predstavi smer v katero razmišlaš je to teoretična al je praktična seveda no zdej mi pa še eno teoretično je pa eee to k se mi učimo v šol ja je obča psihologija ja kaj pa eee pee proučuje obča psihologija ? ja eee čustva od človeka ja pa vedenje v ja procese duševne procese duševne procese eden izmed njih so čustva ja še kešenga mi povej čustva ja to je spomin so katere tukej aja tu že usvaja aja osvajanje ne ni hvala [ime] sva prišla do kaj misliš dve do dve ja eee ti si tukej spredej eee eee jz sem v sred bl eee ime mi eee nč ne pomagaš tko da se laži zberejo ja ja drgač bo pa cela psihično k sta ful grozna al kva tebe bi pa rd najprej vidu tukej spredej mene ? kr de ne bo časa zl manjkal slučajno v redu je zate [ime] itak lah dobim ti si pa [ime] [priimek] ja ti je [ime] mhm eee psihološki dejavniki učenja psihološki dejavniki eem tu so fiziološki no lahko začneš ja najprej da imaš še poleg psiholoških še fiziološke pa ja mhm eee eem eee psi psihološki fiziološki eee fizikalni pa socialni dejavniki učenja in kaj mata skupnega eee ti dve skupini psihološki pa eee fiziološki ja … točno tako ja ja so notranji ja fiziološki ja to so notranji eee in zdej fiziološki so eee da se eee [ime] kaj je grem ven danes ne vem kaj bi ti reku prid sem bližje prosm zakaj zato ker bi rad vidu da sediš tmle zraven in da … pa sej mam vse napisan kaj je to prosm sej mam vse napisn eee s zdele pridi mi boš dala eem slajd naprej prosm kaj se je kr počas profesor slajde naprej ne dones bomo počas ne počas zato ker počas ja ja še kešna to ste že nardil ja lahko daš naprej tm gor je kam naprej prosm kvo pa delaš ? tako Ajnštajn so pa sestrična kratkotrajna kratkotrajna lakota ja eee dolgotrajni se pa ja zdej pa prosm še o psiholoških psihološki so eem so pa najpomembnejši ja motivacija ja učenje učenje mati motivacija za učenje pa kaj še ja eem učni stili ja ja čustva recimo a ne razmi ja razmišljanja sposobnosti a ne eem bl natančno mi boš opisala učne stile in motivacijo za učenje ja pač učni stili so eem vidni stili gibalni stili eee slišni slušni stili slušni s ja do dovolj a ne te tri mi opiši eee s tremi primeri kako se uči tisti ki je eee vidni vidni s tip učenca i kako tisti ki je slušni in kako tisti ki je gibalni vidni stil eee se uči tako da na primer on vidi eem si že napisala on se u ne ? pa spet naprej ja pa še druga se pa ni predstavla sej prej ko boš ti sem pršla bo ja najlažje si zapomni tisto kar on vidi ko se uči pa ne mi ja ne morem stoj tm slušni stili ja slušni stil je kokr si on kar on sliši in si potem zapomni jz vem to jz vem to jz tud vem to kaj ma to nazaj še ah ne ne tm kjer je bil prej ja to je pa že višja gibalni so pa eee na primer ko si nekdo dela izpiske in s tem si pol mal zapomne stvari tako ja v redu metode v psihologiji ja eee noče povedat ne metode ja opazovanje in raziskovanja delimo na opazovanje in raziskovanje eee opazovanje in eksperimentiranje ne eksperimentiranje pa je neka vrsta raziskovanja ja no raziskujemo lahko ne eee kakšne vrste opazovanja dve vrsti sta okej ja eee in sicer ja introspekcija pa eee več kot kot pet takih ekstraspekcija ekstraspekcija ja introspekcija je opazovanje notranjih eee duševnih eee ja procesov eem pr ekstraspekciji je pa eee zunanjih značilnosti obnašanje ja kašne spremenljivke pa imamo v eksperimentu ? odvisne pa neodvisne odvisne so eee je posledica vzroka mhm neodvisne so pa eee posledica opaz neodvisne so vzrok ja neodvisne so vzrok odvisne so pa posledica če te zanima recimo ali pitje prave kave poveča koncentracijo minus gre ja neodvisna ne morš eem pč neodvisna je kava ja kofein ja kofein eee posledica je pa eem in rekla sva zbranost ne ali tako [ime] prav dobro štiri bravo naprej še ne boš ti pršla ko bi me r radi vidli kakšna moja te je že vprašov neki bi prej pršla [ime] dej vrž ti si pa [ime] mhm no [ime] o tristopenjskem modelu spomina mi kej povej ja zakaj eee tristopenjski kako okej najprej je pač kratkotrajni se pravi eee potem je eee eee pol je eee tist ta srednji eee … ja mal počakte sta naprej vlada ni te stvari a ne pač eee ta prvi je kratkoročni k traja od ena do tri sekunde po ta sredn od eee petnajst do štrset sekund si pa zapomnemo od pet do devet enot t najdaljši je pa pač dolgoročni eem si pa pač večinoma vse zapomnemo ja … ja ja kako pa nastane ta dolgoročni eem iz kratkoročnega neki potegnemo po se pa nekak izoblikujemo v možganih eem in s tem eem zapis ki ima pač eno sliko nekak s kratkoročnega v bistvu je nekk nastane iz kratkoročnega eee kak kaj mormo delat da ja tako ja in eee še boljš je da namesto da sam ponavlamo torej se učimo na pamet da pač ponavlat eee obnavlat to kar smo se tud mism razmišlamo in tk izoblikujemo temo ne vem ven izberemo ja razvršča ja kam kej spada ne ko se učimo z ja kako si ta prvega poimenovala ? kratkoroč kratkotrajni ne kratkotrajni je drug ne kratkoročni kratkoro trajni ali kratkoročni to sta eem sopomenki lahko ne ne … eem eee to je drugi v modelu prvega mi nisi poimenovala ja kok časa traja prvi ? ja od ene do dveh sekund no in potem ima ime kratkoročni traja en trenutek a trenutni ja kako smo preizkušal eee kratkotrajni kratkoročni spomin eee s tistimi številkam k ste pač številke govoru in mi smo si jih pa zapisval ja in potem tisti ki so imeli najboljši spomin ja so pa še ne dodatno eem ponavljal ponavljal za mano številke aja ja in najboljši v razredu jih je ponovil deset deset ja ti maš dober kratkotrajni spomin ? ja no kratkotrajni kako ? ne vem v bistvu kešno si bom prec kešno pa a nisi eee bla na preizkusu ja sem bla ja v bistvu in ? tm nek sedem je blo ja ja eee povprečno aha eee čutnice eee ki jim rečemo tudi koko še ? jo eee re ce receptorji receptorji ja so zakaj receptorji kje se nahajajo ? ja recimo kašna je njihova funkcija čutnice recimo za voh mamo na nos za mislm sluznci za okus pač eee na jeziku eee za čut na koži pač toplota in to eee za vid oči za sluh pa ušesa … ja … eee a za vid eee vid je čutilo eee je oko čutnice pa so pe ne čutnice so pa na očesni mrežnici ja ja in imaš čutnice za ja … ja dve vrsti čutnic ene so za barve druge pa za štiri baze ustvarjalnega procesa sešteli bomo natančno vsa kaj pa na jeziku imamo pa na jeziku za kislo slano tako kaj je na zdej mi pa povej še funkcijo čutnic reče se jim receptorji zato ker eem pač sprejemajo te dražlaje dražljaje in jih pošljejo pač preden jih pa pošljejo jih pa morjo prejmejo najprej jih jih sprejmemo sprejmejo in jih nato lej eee ja čutnica v očesu sprejme kakšen dražljaj kakšno energijo ? svetlobno svetlobno energijo a se lahko svetlobna energija po živcih prenaša v možgane ? ne ne torej jo morjo pač eee eee pre prenest nekak preslikat tm pre nest spremenit pretvort a ne v živčno vzburjenje v impulz ki je bolj take elektrokemične narave ne tko de čutnice to nardijo ne ja ne sam da sprejmejo ampak tud pretvorjo in pošlejo se mi zdi da to drži kaj je blo že prvo vprašanje ? eee spomin mhm spomin ja in se spomneš kere tri drugo je blo tole katere osebnostne lastnosti zanimajo psihologe ? ja pač kakšen je človek recimo eee dve vrsti pač po videzu njegovo obnašanje način razmišljanja torej na zunej in pa na notr ja in to na notri me zanima je pa pač ta čustva kakšen je njegov mišlenje ne samo zunanji videz ne ne samo telesna konstitucija ampak tudi osebnost ja njegova osebnost osebnost je tud ja ja ja ne misim celota telesnih in duševnih ja ne enga drugeo med sabo je povezano ni kej ne eem kaj je tisto nnn notr v osebnosti kar nas zanima ? ja duševni procesi profesor ja na nek način prosm [ime] me napada š napada te kaj ? res eem bi želela pridet bližje ? ne ne sej lepo eem ena od teh eee značilnosti ne osebnostnih lastnosti je temperament ja ja druga je značaj aja in treta [ime] pa še zvezke mi prnesta pokazat mimogrede pa sposobnosti a ne ker to so sposobnosti kateri so pa duševni procesi ? eem a je čustva sva omenila ja čustva eee pol je razmišlanje mislm mišlenje eem kaj še eem pa tko kteri so pa spoznavni procesi ? sodi v duševnim a ne eem trije so vse tri smo to je zadnji ne si ga omenila to je mišlenje kaj pa prej ? eem učenje tako pa še prej pa motivacija eee pa mmm ne torej učenje še prej pa ja ja znanje je bl med dva in tri imaš zvezek urejen dam ti tri no bo dovolj ja v redu je [ime] lah bi blo boljš ne ja tud slabš bi lahko blo ne bližje je blo temu a ne no in končno v petih minutah preverva eee kakšno je znanje eee [ime] se piše [priimek] [priimek] kok je dobila ? tri tri ka s to oddala kej vprašov ne k sem se vprašov torej še enkat si ne ne to pa tud sej ga maš tle sej zna jah [ime] ja … ja včeri sam delala names da b se učila zdej če si študent je naporno za divjak dobila zlo dobre ocene ja sem ja ampak ti nočeš ja eee centralni živčni sistem a ? centralni živčni sistem a to morm ja ja dela eee brez naše vednosti aje ne to so eee hrbtenjača mali možgani veliki možgani pa še dva k jih ne vem veliki možgani je eee s skorja velikih možganov se deli na levo in desno stran ja ki jim rečemo leva leva he he ne ne ne ne vem hemisfera hemisfera ja pa tista hemisfera leva upravlja desno polovico telesa desna pa še kej govorl ja ne vem i v levi so na primer eee leva je za branje pisanje govorjenje pa pač to desna je pa na primer za eee ples glasbo pač to k te ne k na nek način veseli al pa hobi al pa kej ja hobiji ki ja na primer ja pa za ja čustvena ja veselje pa ne … eee desna je bolj eee čustvena a ne tko ajm sori ne ni to res eee omenila si da ti več pomeni denar kot dobra ocena eee kako si ti torej motivirana ? za učenje ? ja n ja nisem motivirana glih … ne mislm ne vem nisi motivirana za učenje a ne men ka kakšne vrste motivacij za učenje pa poznaš ? eee psihološko vse je psihološka a ? vse je psihološ a disocialna pa ne to so dejavniki učenja ne aha motivacija je psihološki dejavnik učenja ne imaš pa notranjo in in zunanjo najbrž najbrž ja ne vem kaj mmm družbe eem ne ne vem k to znam sam nakladat najbrž ne bo ja res denar in dobra ocena je zunanja al notranja po moje da zunanja stres je pa je pa notranjost mislim če te neki tercira prhaja od znotri ne ja tk si jst razlagam to ja eee povej mi kej o raziskavah dvojčkov kakšne zakaj koko kaj ugotavlamo ja ne vem ah na pač na mislm ne sam na dvojčke ampak na splošno na vse vpliva okolje na spreminjanje in če na primer dva dvojčka živita v različnih v različnem okolju bo eee bosta genetsko ostala ista sam ne vem neki se spremeni mislm ostalo okolje je is ne znam razložit če sta dva dvojčka v istem okolju ne ja kakšna dvojajč al pa enojajčna no dejva enojajčna no bosta mela iste lastnosti kaj sta iste gene ja ja ampak jih lahko oba de pa živita v različnih okoljih pa jih lohka spremeni m geni ostajajo isti … ja … me okolja različna zaradi ja zto ker jih okolje vpliva na njuj njiju torej tiste lastnosti ki so tiste lastnosti ki so podedovane ostanejo iste in se ne morjo spremenit tako povej mi primer za dvojajčne dvojčke kaj je z njimi pač eee dvojajčnih pa ni mislm nista čist is nista isti čist isti geni in jih se jih da spreminjat v bistvu spet okolje lahko vpliva na to al pa al pa karkoli se jih da spremenit mislm podobnost med nji mislm da si nista več tok podobna majo različno dednost in zelo podobno okolje so v bistvu pa nardili ja ja ja to ja to ja tako ja ne dednost ja dednost je okolje majo isto skor ja … ja kolje je isto pa jah z učenjem in spominom ja v bistvu učenje ne more bit brez spomina spomin pa ne more bit brez učenja pojasni ja če se ti učiš eee boš pravo stvar je vprašal a ne zakaj me nč o fuzbalu ne vprašate no v glavnem če se ti učiš rabeš za to spomin in ga pač eee z učenje morš s spominom mislm ja spomin morš obnavlat pa to če pa eee pr spominu je pa da če se ti ne drug brez druzga ne morjo bt jz ne znam mislm no in kakšno vprašanje iz eee fuzbala bi ampak jz lahka kako se motiviraš pred tekmo fiziološke dejavnike sem pa nardila ne eem zdej pa sem v bistvu fizio so zunanji al notranji ne notranji notranji al notranji ja ne vem mmm prprav pa sej a to morm poveat kak se psihično prpravm al … fi fiziološko ja opa ne ne na učenje al pa na trening ne v bistvu je pač tam se velik drugih stvari in pol mislm jz se za učenje se lahko skoncentriram sam tk da grem na primer lavfat ven ko to odlavfam grem pod tuš in pol sem prpravlena prej pa ne dejavniki so kratkotrajni al dolgotrajni bolezen utrujenost in tako naprej to so dolgotrajni al kratkotrajni dolgotrajni primer [ime] ma sindrom utrujenosti ja lenobe ja jz tud prov posebn ja jz mam po zakonu ker ne rabm tvoj zvezek ne vem ker ja dost priimek jah bomo pa to je blo pa najbolj zabavno spraševanje kar jih ja nnn da [ime] kaj pa je ? a veš lubica joj pa kaj mislš da sem misla da bo na svidenje