Prvi letnik gimnazije, kemija. Najprej so ponovili snov prejšnje učne ure - zgradbo atoma, nato so se pogovarjali o eksperimentu s pospeševalnikom delcev v Cernu in začeli obravnavati elektrone v elektronskem ovoju. [Gos] snemanje Tomaž Potočnik transkripcija Tomaž Potočnik 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Prvi letnik gimnazije, kemija. Najprej so ponovili snov prejšnje učne ure - zgradbo atoma, nato so se pogovarjali o eksperimentu s pospeševalnikom delcev v Cernu in začeli obravnavati elektrone v elektronskem ovoju. 2009-12-27 terenski posnetek 2009-12-27 gimnazija, naravoslovje LJ Ivančna Gorica 2009-12-02 no tako to se pravi da bomo danes eee bolelo ne bo nič ne eee bo pa boste pa pršli na na na račun tisti ki ste malo bl zgovorni a ne zdej tablo smo zbrisal te vsakdanje šolske opravila mormo opravit bi vprašala če kdo manjka eem bo kr reditelj povedal najbolš ja [ime] kdo manjka ? [priimek] [priimek] sta tukaj ? jz sem tle [priimek] je pa tud ja no to se prav da noben ne manjka no tako prosm lepo eee torej mi zdej govorimo o zgradbi atoma [priimek] kaj smo o tem že povedal ? eem ja da je sestavljen iz jedra pa elektronske ovojnice tako govorili smo pretežno o jedru no in glede na to da se pogovarjamo o jedru atoma bi lahko rekli da se dandanes v zvezi s tem piše zgodovina kaj mislte zakaj tako mislim ? eem iz Cerna tist k majo pospeševalnik delc ja ali … a ste ta teden prebrali v časopisu kakšen članek na to temo ? največje hitrosti no v torek se prav v včerajšnjem časopisu je pisalo da je pospeševalnik v Cernu to se prav eee imenuje se hadronski pospeševalnik eee je prevzel primat med trkalniki ne ja dvaintrieset kilometrov je dolg eee to se pravi da to ni prvi trkalnik prvi trkalnik je bil narejen eee v osensetih letih prejšnjega stoletja in sicer v Čikagu in z njim so nekako dosegli hitrost eee tega eee eee snopa eee žarkov protonov eee tako veliko da je bla moč trkov nič cela devetinosenset tera elektronskih voltov ne in s s temi s temi močnimi trki so pač proučevali eee delce v jedrih atomov in seveda eee s namenom da odkrijejo kej novega ne zdej ma pa ena cela tri no in v teh dvejsetih letih eee po tem prvem trkalniku so v Cernu eee napravili torej napravo trkalnik ki je največja naprava tovrstna naprava na svetu ki jo je naredu človek a ne eee in eee iz v noči od nedelje na ponedeljek je po nekej urah zagona trkalnik dosegu že neverjetnih eee ena cela osemnajst tera elektronskih voltov eee to se pravi eee mnogo več od prejšnjega trkalnika in eee torej eee zdej je seveda na vrsti postopno zviševanje energije obeh dveh protonskih žarkov in pričakujejo da bodo že v kratkem času dosegli eee sedem tera elektronskih voltov se pravi nepojmljivo več od tistega kar je blo do zdej tud znano eee in maksimalna energija ki jo pričakujejo v tem trkalniku je štrnajst tera elektronskih voltov eee vendar eem če bo to res doseženo provzaprov lahko rečemo da nihče ne ve kaj se bo takrat zgodilo a ne se prav se pravi smo vsi v velikem prčakovanju kaj ta eksperiment ki so si ga tam zamislili prinese dva tisoč dvanajst … kaj imamo Slovenci pri tem imamo kej zraven ? ja naši znanstveniki sodelujejo pri izdelavi in montaži in montira torej in um umerjanju eee tehle detektorjev za žarke ne ker če zdej eee snop protonov kroži v eno smer en snop v drugo drug je treba zdej merit a ne eee beležit kako z do teh trkov pride kolk jih je in tko naprej ne in ti detektorji so ena glavna eee ta b rekla sestavina teh trkalnikov pa ne elektronov ? protonski žarki zdej je na vrsti postopno zviševanje energije obeh protonskih žarkov tako da ne no tako torej to je v zvezi z jedrom atomov upam da boste tudi vi za to pokazal kešno zanimanje in da boste to spremljali a ne eee zdej pa se vračamo nazaj druga eee drugo naše področje so elektroni v elektronskem ovoju in to to je že vse znano smo ugotovili da so elektroni v elektronskem ovoju nekako razporejeni glede na svojo lastno energijo no kakšna je ta energija elektronov ? eee [priimek] eee ne vem točno majo vsi elektroni enako energijo ? eee dlje so od jedra večjo energijo majo vsi imajo veliko ampak ne enako veliko a ne ja čim so eee bolj od jedra odda eee ne oziroma tisti elektroni ki imajo kaj je vzrok in kaj je posledica ? a so majo zato večjo energijo ker so čim dlje od jedra al so tam zato ker imajo veliko energijo ? seveda kje so je posledica njihove lastne energije a ne elektroni imajo različno energijo in glede na to so od jedra različno oddaljeni no pa pridi k tabli eee [priimek] pa periodni sistem prnesi s seboj pa tole malo zbriši in poišči v periodnem sistemu litij zapiši elektronsko konfiguracijo in nariši energijski diagram ja kar prosim če nardiš eee elektronsko konfiguracijo litijev atom je zelo mejhen ma mal elektronov in to ne sme bit problem kaj to pomeni zapisat elektronsko konfiguracijo ? ja tis k se razporedijo razporeditev po lupinah in orbitalah no koliko lupin ima litij ? v kateri periodi leži ? … dve ima dve lupini kolk ma eletronov ? štir kje pa to piše ? tri elektrone ima a ne no [priimek] kar sedi bo še kdo pršu h tabli [priimek] gospa profesor ja potem ta diagram maš tisto lupino to se prav recimo eee dva es a ne sam piše diagramom narišemo kako to pol ? sej smo tko risal ja no dejva [priimek] to se pravi tri elektrone mormo razporedit ena es dva in dva es ena aha to je še čista neznanka no zdej pa energijski diagram nariši na abscisno os nanašamo energijo elektronov prva lupina sta dva elektrona se pravi to je ena es dva a lahko eee a lahko eem se ti prosm s to kapuco no [priimek] sva ? pet ja no prbližno tako lahko kr sedeš bom jz mal popravla da bo bl nazorno to se pravi na prvi lupini sta dva elektrona v orbitali es v drugi lupini ki je pa elektron ki je po energiji mnogo ima mnogo večjo energijo od teh dveh elektronov to je dva es en eletron tukej pa so še tri pe orbitale ki pa v tem primeru n niso zasedene prosim eem ja kaj pa ta spodna os a je število elektronov ? no nas ne zanima lah bi blo brez nje ne ja ne jz si to recimo loh bi to bi loh blo predstavljal število elektronov [ime] ne more predstavlat število elektronov nikakor ne ja prosim a je vseeno v kero stran puščico obrnemo ? vseeno kam pa riše no to se pravi zdej imamo tukej litijev [priimek] ja atom danes pa se bomo pogovarjali o ionizacijski energiji ionizacijska energija no že sam eee izraz pove [ime] ja tebi kej pove ta izraz ? eem ioni ja nekako imamo asociacijo na ione kaj misleš kaj bi bla ta ionizacijska energija ? eem kaj smo rekli o elektronih ki so od jedra bolj oddaljeni ? imajo večjo energijo da imajo veliko lastno energijo zato so od jedra bolj oddaljeni jedro jih pri privlači slabo privlači zato so šibko vezani a ne to pomen da so šibko vezani ampak kljub temu so vezani in zato da ta elektron ki je od jedra najbolj oddaljen iz atoma odtrgamo potrebujemo neko energijo ki jo imenujemo ionizacijska energija ne se pravi ionizacijska energija je energija ki je potrebna da atom odda en elektron eem da atom odda en elektron če ima atom kot je litij tri elektrone koliko različnih ionizacijskih energij imajo njegovi elektroni ? tri tri različne energije a ne katera ionizacijska energija je najmanjša ? od ta tretga tretga ja odvisno s kere strani gledamo ja katera energija je ta prva ionizacijska ? pe ionizacijska ena je katera ? tista ki odtrga prvi elektron kater je ta ? ta ki je od jedra najbolj oddaljen oddaljen to se pravi kakšna bo ta prva ionizacijska energija za litij ? najmanjša najmanjša recimo v v literaturi imamo podatek da je ionizacijska energija litija za prvi elektron petsto dvajset kilodžulov na mol kilodžulov na mol kje to piše ? kje mamo ta podatek ? v knjigah v priročnikih v literaturi v učbeniku če ga imaš ne kakšna bo naslednja ionizacijska energija za drugi elektron ? [priimek] kje je [priimek] no večja večja koliko večja malo večja al zelo večja ? veliko večja veliko večja ionizacijska energija za drugi elektron je recimo sedem tisoč dvesto šestindevetdeset zakaj pa ni je malo večja če je ta petsto da bi bla una pa sedemsto osemsto ? zato ker tle vmes ni nobenih elektronov a ne teli elektroni imajo tako energijo potem te imajo pa mnogo večjo energijo a ne eee poleg tega jedro litija kako deluje zdej jedro litija k smo eee ko je litij oddal en elektron ostaneta še dva dva elektrona in zato se na tedva elektrona poveča privla jedra jedro ju bolj privlači ker v jedru so trije protoni še vedno nismo še nobenga protona oddali sej veste smo se prej pogovarjal da s protoni kej počnemo je pa potrebna mnogo večja nepojmljivo velika energija a ne no in ionizacijska energija za tretji elektron je pa enajst tisoč osemsto petnajst mis a je to dost mism sam pol ni več to je velik energije v primeru oddaje elektronov jah to je velika energija seveda ne če zdej peskušamo to prikazat to se pravi energija ionizacije je zdej to ni več energija elektronov kot ta ampak energija ionizacije pa recmo nej bo tlele dva tisoč šter tisoč da nekako razporedimo šest osem deset dvanajst dvanajst tisoč ne se pravi prva ionizacijska energija za prvi je pet tisoč pa še neki a ne druga imamo pa tle gor že a ne s prav sedem tisoč dvesto šesindevetdeset in za tretji elektron kateri energiji je bl podobna prvi al drugi ? za tretji elektron bolj drugi a ne se pravi je enajst tisoč pa še nekej a vidte ? se pravi razlika v energiji ionizacije za prvi elektron in drugi je zelo velika med drugim in tretjim je pa ta razlika nekoliko manjša manjša a ne ta razlika tukaj a ne delta a ne je manjša kot tale razlika zato ker je ta elektron bil na tretji lupini tedva sta pa na drugi a ne ozeroma n na ta je bil na tretji te na drugi tedva sta pa na prvi tko ne ja to se pravi da če bi imeli recimo nek atom z desetimi elektroni če bi hoteli vse elektrone iz atoma odtrgat bi zmerili koliko različnih ionizacijskih energij ? tri za deset elektronov deset različnih energij ne prosm eem a če dva elektrona ležita na isti lupini mata enako tole eee ionizacijsko energijo ne nimata ne oziroma v isti orb v isti orbitali recimo če imamo recimo dušik vrstno število sedem ena je z dva dva je z dva pet tri ne se pravi imamo tri elektrone v orbitali pet a ne ampak najmanjšo energijo potrebuje pač eden od teh naslednji od teh treh tist pa večjo ima že večjo ker se s tem eee ko enga ni več je eee moč jedra poveča a ne in je že drugačna situacija a ne … eee je pa seveda so energije za tele elektrone so razmerje se poruši med jedrom pa razlika v energiji med temi elektroni je manjša kot pa med elektroni iz prve in z druge lupine ja prosm a je to razmerne a je to razmerje generalno al sam za eee določen element ? to kar zdej govorimo velja za litij ko boste dobil eee nek material na katerem boste lahko pogledal kakšne so vrednosti bote vidli da ima v bistvu je to lasnost nekega atoma ne tako zdej smo ugotovili kaj je z ionizacijsko energijo elektronov nekega atoma zdej pa poglejmo kako se ta ionizacijska energija spreminja po periodnem sistemu pri različnih elementih to se pravi po periodi in po skupini no za to bi vam razdelila tole ker vem da ne nosite s seboj eee učbenikov prosm če to mal razdelite tam dejte še liste nazaj ja t ja aha eee ni eee ni fotokopija s tega učbenika ker ima precej slab diagram sem poiskala v enem drugem učbeniku boljšega tako da bi želela da to kar eee prilepite v zvezke zvezke potem a ne a je kašen list ostal ? kje so listi ? krožijo krožijo ja jz mam enga tlele dva no dej sem kr tri si si vzel no to bo no pa poglejmo zdej kaj smo dobili v roke [ime] [priimek] ja izvoli eem kaj nam predstavla prvi prvi eee prva tabela ? ja predstavla nam eee eee kuk ma vsak eee element dej lepo preber poglej prve ionizacijske energije elementov glavnih skupin periodnega sistema a ne ja no in kaj zdej vidimo ? kako se spreminja prva ionizacijska energija po periodi ? od leve proti desni [ime] eee prve ionizacijske energije se po periodi eee od leve proti desni večajo se večajo dobro ali bi znali to pokomentirat zakaj je tako ? [ime] bi znal ti kej povedat o tem ? ne zakaj litijev prvi elektron rabi manjšo ionizacijsko energijo kot recimo fluorov ? k ma mn elektronov pa več tako je a lahko [ime] ponoviš na glas ? zto ker ma več elektronov pač dle k je po periodi na desno ma več elektronov ja to s to se pravi fluor ima vrstno število kolk ? devet devet devet devet a ne se pravi ima devet protonov v jedru elektroni so pa s prav dva je z dva in dva pet pet a ne na zdravje torej ti zunanji elektroni so približno enako oddaljeni od jedra kot eee litijevi samo jedro litija ima tri protone in zunanji elektron mn privlačijo kot pa fluorovo jedro ki ima devet protonov in večjo moč jedra zato ta ionizacijska energija po periodi narašča kako je z ionizacijsko energijo po skupini eee [priimek] ? men se zdi v skupini navzdol se manjša bi znal to komentirat [ime] ? kaj se povečuje po skupini navzdol ? litij ima kolk lupin ? eee dve dve kolk jih ima kalij ? štiri in kok ma kalij zunanjih elektronov ? ravno tolko kot litij litij vendar kalijev zunanji elektron je na četrti lupini [ime] zakaj ma potem manjšo ionizacijsko energijo ? ker je dlje od jedra ker je dlje od njega in ga jedro slabše privlači privlači poleg tega je še med zunanjim elektronom in jedrom mnogo notranjih elektronov ki tega zunanjega kako na njega delujejo ? odbijajo odbijajo odbijajo ker elektroni so negativni in se med seboj odbijajo ne no in potem imate spodaj še eee stolpični diagram za eee elemente eem do kalcija se prav do vrstnega števila dvajset in njihovo ionizacijsko energijo a ne ki nam lepo kaže da recimo v drugi periodi od litija do neona narašča potem od natrija do a ne spet od natrija do argona spet narašča in tako naprej a ne eee po skupini pa če gledamo litij natrij kalij pa vidte da se vrednosti zmanjšujejo a ne tako je sm čist za mal no in če smo zdej dojeli to o čemer govorimo je popolnoma jasno zakaj zdej eni atomi elektrone oddajajo zato da postanejo stabilni drugi jih pa ne oddajajo ampak jih sprejemajo a ne torej tud tukej velja tako rekoč bi lahko rekli sil eee linija najmanjšega odpora a ne atom da doseže stabilno zunanjo lupino [priimek] da atom doseže stabilno zadnjo lupino eee to stori po liniji najmanjšega odpora tko da je čim mn truda a ne tud voda ne teče v hrib vedno teče navzdol če pa čmo vodo spravt v hrib je treba za to vložit velik energije a ne in če čmo mi kisiku odvzet en elektron je za to potrebno veliko več energije a ne kot pa da eee nek element iz te strani periodnega sistema recimo odda elektron a ne a kis a bi recimo a kisik sploh porab kej energije da sprejme elektron odvisno eee o eee odvisno kdo je zraven ne če je zraven recimo natrij ki elektrone odda kar tako bi lahko rekli se spajata že pri normalnih pogojih oziroma natrij odda al pa litij odda kisik potem sprejme zaradi težnje po stabilnosti a ne tako torej ionizacijska energija če še enkrat ponovimo je katera energija [ime] [priimek] je tista energija ki je potrebna da atom odda en elektron elektron in kako se spreminja ta energija po periodi ? [ime] ja po periodi se na desno veča se na desno veča kako se spreminja po skupini [ime] ? ja po po številu eee kako se spreminja ionizacijska energija po skupini ? se povečuje al pada ? ja pada pada pada dobro no zej pa prosm če reditelj zbriše tablo pa bi morda še nekej besed posvetili ionom profesorca ja a vi ste rekl da se po periodah od leve proti desni veča ne ? ja zaka pa ma tle berilij osemsto devetindevetdeset brom brom pa osemsto ? bor je tist ne brom bor ne brom ja mal mn ma no jah a veste eem to eee povsod so izjeme ne ki odstopajo od nekega generalnega pravila ne eee sej tudi pravimo da so atomi v periodnem sistemu razvrščeni po rastoči atomski masi medtem če točno pogledamo od elementa do elementa imamo tu kešen skok iz tega pravila a ne ampak v glavnem pa to velja no torej pri obravnavi tega eem pojma ionizacijska energija smo naleteli na pojem ion kaj so ioni ? nabiti delci [ime] [ime] ioni niso atomi pazte malo prosm to so delci k so sprejeli ali oddali en elektron kdo je sprejel al oddal ? anion kation je sprejel anion je pa oddal ne kation je oddal ne kation je oddal pazte malo tišina ne k če bi sprejel ma več minusa tišina pazte vi zdej govorite o tem kako nastane kation al pa anion jez sem pa vprašala kdo je tisti ki atom odda ali sprejme elektron odda ali sprejme elektron atom pri atomih se nekej dogaja se pravi ioni nastajajo iz atomov [priimek] si že zabeležen vse slišite torej ioni nastajajo iz atomov kako nastane ion iz atoma [ime] ? prosm kako nastane ion iz atoma ? ja da odda če atom odda elektrone nastane kation ion plus ki ga imenujemo kation kateri atomi tvorijo katione [ime] ? se nisi še zbudila danes [ime] elementi prve in druge skupine prva druga in tretja skupina tretja to se pravi prva druga tretja skupina zato poznamo ion ena plus ion dva plus in ion tri plus ka ta prvi je plus ? če pa atom elektrone sprejme dobimo anione ion minus ali anion kateri atomi tvorijo anione ? plini [ime] elementi eee pete šeste pa sedme skupine elementi v peti šesti in sedmi se pravi peta šesta in sedma skupina zato [ime] imamo kakšne anione ? ion pete skupine atomi tvorijo kakšne ione [ime] ? pet plus ena eee ne tako je tri minus ion dva minus in ion ena minus dva minus pa ena minus kakšna je velikost ionov napram velikosti atoma iz katerga je nastal ? manjša če imamo natrij pa natrij plus manjši je ta je manjši pol natrijev ion je manjši ion je manjši če je tole natrijev atom je tole natrijev ion se pravi kationi so manjši od atomov ka tam piše ? natrij kationi so manjši od atomov zakaj ? ker imajo eno lupino mn kolk je vrstno število natrijevega kationa ? sedem [ime] ja v bistvu ja [ime] ja ja ? eee dvetnejst kako ? kaj pa napove vrstno ali atomsko število ? kdo b eee [ime] protonov in nevtronov brez nevtronov atomsko število nam pove število protonov v jedru pika to se pravi vrstno število obeh delcev je enajst enako elektronska konfiguracija natrijevga atoma je takale a ne natrijev ion ima dve lupini zato je manjši natrijev atom ima število protonov in elektronov enako zato so atomi nevtralni delci ion ima pa enajs protonov pa deset elektronov od tod pozitiven naboj ker ima en proton več a ne no potem pa poglejmo še eee recimo kisikov atom vrstno število osem se pravi ena es dva dva es dva dve štiri a ne kakšen je kisikov ion ? večji minus dva minus dva naboj ne ne dva minus vrstno število je osem in ima konfiguracijo dva es dva pe šest to se prav tle smo imeli osem protonov in osem elektronov tukej imamo pa osem protonov plus deset elektronov torej sta dva elektrona več dva negativna delca več zato ima naboj dva minus al pa minus dva sej kako to napišemo je dejansko vseeno prosm če reditelj zbriše oziroma tole opere najprej kaj pa velikost anionov ? ja večji so anioni so večji od atomov anion je večji od pripadajočega atoma ne zakaj ? zato ker ma eno lupino več mism ne sam nima ene lupine več to ni res ma še vedno dve lupini ampak ima več elektronov število protonov v jedru je večje enako enako in te protoni bl vlečejo elektrone nase al mn ? mn mn zato se ta eee eee prostor razširi a ne razširi tako in to velja za vse anione in če zdej pogledamo recimo natrijev kation pa kloridni anion a ne v formulski enoti natrijev klorid pa zdej skušamo to narisat se prav natrij je kation kloridni ion je večji ga takole narišemo a ne kakšna snov je natrijev klorid ? sol kakšna ? tle kaj bi blo treba napisat v oklepaj ? es je trdna snov in ima ionsko kristalno zgradbo se pravi da tam kjer imamo opravka z ioni pride do povezovanja teh ionov v trdno strukturo in tako trdno strukturo imenujemo ionski kristal a ne torej natrijev klorid nima molekul a ne ampak so v tem kristalu gradniki ki gradijo a ne so ioni in med temi ioni nastopajo določene vezi privlačne sile in to imenujeno ionska vez torej katera s snov ima za gradnike ione taka snov je trdna in je to eee ionski kristal a ne zato tale zapis za natrijev klorid provzaprov je samo eee tako imenovana formulska enota v bistvu smo mi zapisal samo tole ne dejansko je v natrijevem kloridu eee množica ionov med seboj povezanih z ionsko vezjo a ne dočim če zapišemo recimo voda ha dva o so pa molekule so pa to molekule a ne vode ki so tkole zgledajo kar bomo se pozneje naučili a ne ja ampak to je pa kovalentna vez to je pa potem ni eee ionska ampak je kovalentna vez a ne to s pravi kadar imamo ionsko kristalno zgradbo pr takih snoveh formula predstavlja dejansko en izsek iz tiste zgradbe temu rečemo formulska enota natrijevega klorida na primer a ne kakšna je ta vez med ioni ? če vprašam kakšna je ne mis ne pričakujem odgovora da je privlačna ali ampak je eee šibka ali pa je močna močna močna kaj menite kakšna je ? vez med ioni je močna sila privlaka to je močna vez in zato imajo ti ionski kristali neka določene lasnosti ki so tipične za ionske kristale katere bi ble te tipične lasnosti ? trdna snov trdno stanje eee aja prevajajo električni [priimek] [ime] vodne raztopine prevajajo električni tok kje pa je [ime] a to si ti ogromno je že povedal ja eee [ime] je pa res že kej povedal [ime] katere lasnosti imajo ionski kristali ? vodne raztopine prevajajo električni krog eee ti si zdej povedal lasnost raztopine jz te pa sprašujem po lasnosti ionskega kristala aja ja je močna ne posledica tega so lasnosti katere ? visoko tališče in vrelišče visoko tališče visoko tališče kaj je tališče [ime] ? eee tališče je točka na kateri … to je temperatura na kateri se snov stopi ni to točka to je temparatura narobe … pri kateri se snov stali pri kateri snov preide iz trdnega v tekoče tišina taljenje prosm še minuto torej taljenje tališče talina talina torej vsebuje zdej delce ki med samo niso več povezani z ionsko vezjo zato so gibljivi in teče talina če jo ohladimo to talino s strdi spet nastopijo privlačne sile med ioni in talina se strdi oziroma kristalizira tako hvala