Intervju z nagrajenko zlatega grba Občine Kozje. [Gos] snemanje Bojana Zevnik transkripcija Zevnik 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Intervju z nagrajenko zlatega grba Občine Kozje. 2009-10-21 Štajerski val 2009-10-21 Štajerski, intervju SV Slo Šmarje pri Jelšah 2009-07-13 ponovitev intervjuja z letošnjo dobitnico zlatega grba Občine Kozje enologinjo [ime] [priimek] je zdajle na sporedu prispevek je pripravila [ime] [priimek] komisija za nagrade priznanja in odlikovanja Občine Kozje je izbrala letošnje občinske nagrajence ki jih je nato soglasno potrdil tudi občinski svet zlati grb bo tokrat prijela naša današnja gostja Bučenarka [ime] [priimek] sicer enologinja in direktorica Vinske kleti Bistrica gospa [priimek] lepo pozdravljeni na Štajerskem valu in seveda iskrene čestitke ob priznanju ja hvala za prijetno dobrodošlico hvala za čestitke in eee lep pozdrav tudi vsem ki me poslušajo priznanje boste sicer uradno prejeli sedemnajstega aprila eee tako da boste večino čestitik verjetno prejeli takrat pa kljub temu je že bilo kaj telefonskih klicev ? eee seveda je bilo veliko eee in prov vsakega sem vesela tako kot sem vesela tudi nagrade ker eee tisti ki pravi d sej nagrade mu nič ne pomeni pa da se je ne se ne veseli v takem primeru se mi zdi da škoda da jo dobi jz sem je pa vesela prov zato ker je bilo moje delo opaženo in vesela vsake čestitke in vsake iskrene želje ker vem da je prišla od srca mhm eee danes sicer ne živite več eee na Bučah ne kdaj vas je pot ponesla v svet ? eee na Buče se še vračam eee ker eee pot je pač bla taka kot so vse življenjske poti ko mmm sploh v primerih ko eee je eee dejavnost taka da blizu doma ne moreš imeti svoje službe al pa kariere to je zgolj ena izmed že preživelih želja da bi imel kr doma službo in tudi želja po nepredovanju me je ponesla iz Kleti Imeno v Slovensko Bistrico kjer sem danes eee poleg tega da sem srčno rada enologinja tudi direktorica eee Buče je pa vas pa kraj na svetu ki še je vedno zame najlepša in in vse poti hodim veliko po svetu in iz od vseh poti je najlepša pot domov na Buče zakaj ? … mhm kaj vaj kaj je tisto kar eee je tako lepega na Bučah ? ja provzaprov vsi ljudje nosimo v srcu eee rojstni kraj starše tam smo shodili tam smo spregovorili tam smo se naučili življenja delovnih navad eee in tudi načina življenja tudi odnosa do ludi in soludi in to se mi zdi da je na Bučah še vedno ostalo tisto pristno in lepo ko si ljudje znajo pomagat in predvsem to pogrešam v večjih krajih da se ljudje ne znajo pozdravljat kar pa na Bučah se še znajo mhm eem s čim mislite sicer da ste si zaslužili to priznanje zlati grb Občine Kozje ? ja v tistem trenutku ko sem zvedla da dobim eee zlati grb mi je mal zastal dih mhm prvič zaradi tega ker sem se skušala spomnit kaj vse sem pa vendarle nardila za to in ko sem malo šla po spominu nazaj sem ugotovila da je blo tega kr veliko eee ž aktivna sem bila skoz v življenju v kraju eee ne samo jez temveč celotna moja družina eee moj oče je bil dolgo leta eee predsednik gasilskega društva eee mmm takrat oziroma zdej že Prostovoljno gasilsko društvo Buče mhm v tistem eee obdobju njegovega delovanja se je tud lepo opremlo društvo danes pač vodstvo to vse skupej nadaljuje in lepo ohranja in v tistem času sem bla tud tajnica dru gasilskega društva in eee nekako še dosti prej kr kmal po končani osnovni šoli smo pa prišli na idejo da bi imeli tudi tako kulturno življenje v kraju bla sem odgovorna za kr veliko eee lepih trenutkov kulturnih vsako leto smo imeli vsaj eno prireditev to je blo ob dnevu žena eee še kakšni drugi dogodki so bili in eee ne samo da smo igrali kakšne skeče od drugod tudi kdaj sem kaj napisala živega tako da so se ljudje našli v likih na odru in uspelo mi je nekako združit vse generacije tako da je blo tudi najmlajši nastopajoči tri leta najstarejši tudi osemdeset skratka uspelo mi je to in ljudje se teh časov radi spominjanjo in zgleda da so si jih zapomnili da s da mi je prineslo zlati grb mhm eee še zdaj obiščete morda kdaj kakšno prireditev kakšno predstavo v občini ? … mhm eee sevede jz sem še v kraju vedno aktivna eee sodelujem v čimveč društvih kot se da zagotovo še v prostovoljnem gasilskem društvu tud nekej na področju kulture vendar toliko majn ker pač zadeva eee je šla naprej ampak se rada udeležujem vseh teh stvari pomagam marsikdo me kdaj pokliče predvsem vlkokrat me kdo pokliče zavoljo vina in tak naprej ko ga p pri vsaki prireditvi zagotovo spijemo kakšen kozarec mhm drugač sem pa eee rada doma eee rada pridem na Buče in med temi ludmi tako da ne mine občni zbor ne ne mine dogodek kakšna prireditev da me ni zraven mhm eee no v obrazložitvi nagrade je med drugim zapisano tudi to da skrbite mmm za promocijo kraja in pa verjetno celotne Občine Kozje tudi po drugih koncih Slovenije ja mogoče jz se tega niti ne zavedam ampak vedno poveš od kje si doma mhm eee vedno to rad poudariš in eee zagotovo je eee tudi delo s katerim se ukvarjam danes je že na nek način blo p pač so soodgovoren tudi kraj kajti zjutraj ko se zbudim doma na Bučah prvo pogledam v vinograd ne in zagotovo je to ena izmed dediščin ki sem jih ponesla v svet s sabo mhm … … mhm in verjetno je tudi to da ste bili v mladosti obkroženi s številnimi vinogradi eee nekako pripomoglo k temu da ste danes po poklicu enologinja ne ? … mhm ja sevede mogoče je pripomoglo pa tudi to da sem se n nekje nečesa le mogla naučit nekdo mi je pač v tistem trenutku zaupal poleg mojih tistih nadrejenih takrat v Kmetijski zadrugi Šmarje tudi od sokrajanov ko so me kaj vprašali skratka eee odraščali smo skupej sem pa hvaležna recimo kraju Buče pa takratnem predsedniku to je bil gospod [priimek] [ime] takrat da je provzaprov danes eee moram jz velikokrat kje javno nastopit in mi ni težko mhm ker se pa res o tej pr priliki bi pa rada zahvalla tud Bučenarjem tudi vsem ostalim ki so mi takrat pomagali da sem se dejansko javnega nastopanja in pa odra naučila prav na Bučah in tudi to je tisto kar sem se naučila tam in s sabo ponesla v svet in tudi danes na našem radiu dokazujete da ste se dobro naučili ne ? ja en z drugim skratka vsako stvar ki jo v življenju daš skozi in se jo naučiš je najlepše takrat da se je znaš tudi zahvalit in da veš od kje je … mhm dobro naj bo toliko za začetek zdajle pa se malce predajva glasbi naša gostja je danes [ime] [priimek] prejemnica zlatega grba Občine Kozje gospa [priimek] povedali sva izhajate z Buč kraja v Občini Kozje kako bi danes rekli ? so se Buče kaj spremenile v vseh teh letih na primer ko ste bili vi mladi pa do danes ? sevede Buče so se spremenile meni se zdi da samo na lepše eee veliko je mla mmm mmm recimo mladih družin ki ostajajo na Bučah mhm tako da kraj ima perspektivo veliko je otrok eee in veliko eee vš všeč mi je to da provzaprov generacije ki so aktivne držijo skupaj se razumejo res je da takrat najbolj poznamo ljudi ko smo v stiski in to na Bučah provzaprov eee ni nekej nenavadnega če je komu treba kaj pomagat če je treba skočit na pomoč smo pa tudi vsi skupaj zdravi za kakšno lumparijo in tak naprej tako da je eee zagotovo lepo mhm eem ste enologinja direktorica Vinske kleti Bistrica povejte malo kako vas je pot vodila do tega poklica potem do eee naziva direktorice ? ja bom mogla zdejle kr razmislit no ja skratka po eee po končani eee Biotehniški fakulteti v Ljubljani eee sem se zaposlila kot pripravnica takrat v Kmetijski zadrugi Šmarje nekaj časa sem bila na enoti v Šmarju eee potem pa sem dobila kmal priložnost biti v eee Kleti Imeno kot enologinja eee takrat sem imela čudovite sodelavce ki so mi tudi pomagali oblikovati recimo pa včasih ko je bil kakšen strah ga to premostit tako da smo lahko eee že kr korajžno in samostojno začeli z s samostojno enologijo skoz mi je pa nekako tisto eee moralno podporo vendarle držal moj oče ki me je včasih mal miril kr počakaj saj pri vinu ne gre vse tako na hitro in potem je eee sem že takrat nekako uspela predelat zelo dobro modro frankinjo ker vsi se je spominjajo radi tistih modrih frankinj pa mislim da je tud v tistem obdobju smo ji dali ime po čudovitih vrhunskih zadevah mhm in eee ko je postala zadeva nekak ne enolična ampak meni se zdi premajhna zame se je nekako po pojkazala priložnost v Slovenski Bistrici kjer so bili v Kleti Bistrica takrat še Škofijsko gospodarstvo Rast brez enologa jz sem enostavno dvignila telefon in jih poklicala če rabijo enologa in so bli skor bolj presenečeni od mene in pravijo aaa eee zakaj bi pa prišli jz sem rekla sej se mi nikamor ne mudi sam vidim da nimate enologa okej dobro pridi in smo se v roku enega tedna dogovorili tako da je bla hitra sprememba službe in prvega maja leta dva tisoč sem jz začela delovno mesto enologinje v Kleti Bistrica eee trinajstega septembra leta dva tisoč šest sem pa postala še direktorica skratka to je pot čisto na kratko veliko je bilo v vzponov malo padcev da smo lahko prišli do tu kjer smo danes … malo ja mhm … na srečo malo padcev ne ? eem zdaj me pa to zanima povejte kdaj ste prvič poskusili vino ? se spomnite ? ne spomnim se verjetno že kdaj kakšno kapljico prej ko se nisem zvedla očitno se nisem nakremžla ker kot otrok ampak eee neka vinska kultura je pri naši hiši doma bla že podedovana eee po eee starih očetih recimo … aha … … mhm eee in eee dejansko imam to v genu tako da v eni generaciji se je to bolj intenzivno izkazalo malo seveda v z vodenjem staršev d so me tako usmerl ker jz sem na nekak eee si želela bit pa tud kuharca aha eee to sem še danes eee ampak smo pol nekak ugotovil doma de b mogoče blo delo enologinje mal boljš ne če bi bla kuharca bi mi blo vroče tako danes ko sem pa v kleti me pa včasih pošteno v neg v noge zazebe ampak vseeno je enologija eno eno lepo delo … mhm umetnost skratka nekaj kar me je prevzelo nosite pa tudi naziv eee vinska dama ki ste ga prejeli od Evropskega reda vitezov vina povejte kako je sploh mogoče priti do takšnega naziva ? no zej bom pa danes veliko o sebi zvedla in se bom veliko stvari spovnla res je sem članica Evropskega reda vitezov vina pravi naziv Ordo ekvestris vini evropee kjer imam kar lep naziv vinske dame eee Evropski red vitezov vina me je povabil k njihovemu članstvu provzaprov je to bolj redkost ženska v tem redu nas je zelo malo mhm eee povabljena sem pa bila predvidevam zavoljo mojih dosežkov na vinskem področju zavoljo ene kulture do vina ki jo vzgajam in zavoljo tudi občutka do vina in pa predvsem meni včasih uspe kaj lepega o vinu napisat kaj lepega o vinu povedat in tudi to leporečje vinsko na nek način eee tudi eee napredovanja so recimo tudi v tem smislu da včasih predsedujem tudi kakšni komisiji v v sklopu tega skratka eee mislim da so po dosežki na po vinskem področju odgovorni za to mhm je v Sloveniji še kakšna vinska dama ? ja v Sloveniji nas je nekaj vinskih dam eee je p ima pa eee s eee provzaprov tudi slovenski ta konzulat za Slovenijo ta del evropskega reda edino veliko vinsko damo ki je profesor doktor Slavica Šikovec mhm … aha prov zavoljo nje eee in zaradi njene avtoritativnosti in volje je evropski red odprl vrata tudi ženskam kar pa je blo prej neobičajno no vsekakor zelo pohvalno ne ? ja tako povejte katera sorta vina pa je vam najljubša ? hm eee … eee velikokrat dobim to vprašanje ampak vedno eee na njega ne morem odgovorit z eno sorto kaj najraje spijete ? … mhm vse je odvisno od tega kje smo eee kakšne volje smo eee k kaj pijemo zagotovo je dobro spiti kakšno zvrst odvisno od družbe kakorkoli boljše piti eee vino kot kat kerokoli drugo pijačo eee v večini primerov si zdej zberem belo vino čeprav sem ljubiteljica rdečih vin mhm eee oboževala sem rdeča primorska vina danes sem jih zamenjala z Rdečim gralom iz Kleti Bistrica eee zelo rada v dobri družbi spijem kakšen rumeni muškat kak roze sovinjon renski rizling skratka izb izbira je velika ampak vedno eee bom pa izbrala od na najboljše od vsega kar mi je ponujeno po mojem okusu mhm zdejle trenutno imate ponujeno tule samo vodo če bi vam ponudila katero vino kaj bi si izbrali ? mhm … eee zdejle v tem trenutku eee bi pila samo vodo ampak če bi se mi pa zdejle s ponudli vino bi pa zbrala kakšen roze lahkoten svež osvežilen eee in pa tudi besede bi po njem lepo stekla skratka roze pa bi priporočala iz Kleti Bistrica ker vem da je čudovit dobro zdejle si bova spet privoščili kratek glasbeni oddih potem pa bova nekaj besed namenili še vašem delu v Kleti Bistrica moja gostja je še vedno gospa [ime] [priimek] direktorica Kleti Bistrica gospa [priimek] povejte koliko sort vina nastaja v Kleti Bistrica ? ja kr veliko provzaprav imamo dve blagovni znamki blagovno znamko Mašno vino blagovno znamko Klet Bistrica in znotraj u obeh blagovnih znamk eee si je zvrst je Andrejevo vino je Ritoznojčan zelo znan tak simpatično ime vina Ritoznojčan mhm eee potem pa sorte šardone sivi pino laški rizling renski rizling rumeni muškat kerner eee v suhih polsuhih variantah v polsladkih odvisno od blagovne znamke znani smo po vinih visokih kakovostih vina suhi jagodni izbori eee potem eee ins imamo tudi penino rajsko penino z letšnjim letnikom bo tudi zaživela penina Bel eee penina Gral eee imamo tudi v blagovni znamki dva posebna vina Beli gral Rdeči gral ki sta po pridelana po res taki zdravi tehnologiji brez uporabe žvepla skratka nekej v koraku naprej eem to je čisto na kratko kaj lahko povem imamo pa tudi zelo prestižno vino Kardinalsko vino mhm vino ki je bilo prvič ustekleniceno ob prvi obletnici imenovanja doktorja eee Franca Rodeta kot kardinala eee s tem podpiramo tudi delom prihodka od te od prodaje tega vina podpiramo slovensko vas na Madagaskarju gospodu [ime] [priimek] pomagamo skratka eee se trudimo biti ščim širši in čimbolj prepoznavni mhm če se malce ustaviva še pri tem eee Kardinalskem vinu eee kakšno je ta vino kaj ga odlikuje ? ja to vino je belo in suho vino eee to je vino ki je na nek način eee vino po okusu kardinala mhm torej je on sodeloval pri mhm ker je … ja on je sodeval pri izbiri s skratka pri oblikovanju okusa in vino ko smo mu že nekako jz sem se že skušala ukvarjat nekak z njegovo osebnostjo že prej in postavit vino sestavit takšno kot je on torej krepko eee močno vino vino ki pač stoji na svojih nogah mhm in ko smo ga dali prvič poskusiti je rekel je nobel in potem smo ugotovili da je to to vino je pakirano v čudoviti lepi embalaži pri kateri je tudi on malo sodeloval skratka eee gre za res eno posebno vino vino nosi vsako vsaka steklenica svoj certifikat svojo številko tako da tudi tu lahko tisti ki izbirajo ki karkoli podarjajo imajo možnost igre tudi številk mhm no treba je poudariti da Klet Bistrica je za odličnost svojih vin prejela že številna n številna priznanja številne nagrade pa če omeniva morda tiste najbolj sveža točno v začetku marca ste namreč na ocenjevanju vin v Splitu prejeli kar pet medalj ne ena od teh zlata mhm mhm velika zlata ja ja ena od teh je bla celo velika zlata … ja tako eee tudi najvišja ocena slovenskega vina in mislim da druga ali tretja ocena ocenjevanja mhm eee tega vsakega ocenjevanja smo posebej veseli vsakega dosežka posebej b v strožje kot je ocenjevanje mmm bolj smo veseli vseh teh ocenjevanj s to je tud šlo za eno izmed mednarodnih ocenjevanj ocenjevanje po stotočkovnem sistemu tako da eee tako lepo oceno je prejel laški rizling eee drugače so pa še potem srebrne medalje ble za mislim da sivi pino Beli gral eee rumeni muškat renski rizling skratka za vina rednih trgatev vina ki so tudi na polici eee skratka eee mmm mi mmm stojimo za tem da tisto kar je na polici pa tisto kar je v prodaji tudi dajemo na ocenjevanje tako da tudi eee nekako tisti ki vino pijejo kupujejo in s tem potrjujemo kakovost in s skratka da je to to mhm povejte kako sploh potekajo ta vinska tekmovanja ? eem kakšna je na primer žirija kaj vse ocenjujeo kako sploh točkujejo ? mhm ja čisto odvisno je od tega kakšno je ocenjevanje v kolikor gre za kakšno lokalno ocenjevanje n se navadno ocenjuje po dvajsttočkovnem ocenjevanju pri višjih ocenjevanjih recimo državnih kot je Gorja Gorna Radgona eee tudi ta stotočkovni sistem najstrožja ocenjevanja so pa vsekakor ucenjevanja ki so mednarodna zagotovo je ena izmed najbolj pomembnih ocenjevanj ocenjevanje vina v Ljubljani Slovenci sploh ne vemo da imamo najstarejše ocenjevanje vin na svetu najstrožje ocenjevanje in da so se iz lublanskega ocenjevali tako Bruselj London in vsa ta p v nebo vpijoča ocenjevanja tudi učila mhm eee in največ nam pomeni prav oc ocena iz eee lublanskega mednarodnega ocenjevanja eee uuu določene ocenjevanje tako kot je lublansko so tudi pod okriljem Mednarodnega urada za trto in vino so tudi pod kontrolo kdo pa ocenjuje se pa provzaprov določi odloči samo ocenjevanje vendar so nekako priznani enologi ki se tudi na mednarodna ocenjevanja vabijo no eee moram se pohvalit da na nekih nekaterih mednarodnih ocenjevanjih sem že bila mhm se mogoče še odpira kakšna možnost da še bomo šli tudi kam ven kot ocenjevalka tako da tudi imam licenco kot ocenjeval ocenjevalka vina v Sloveniji in tudi mednarodno tako da dejansko je to ena izmed prednosti sodelovati na ocenjevanju ker se tud učiš stila učiš se vina učiš se ocenjevanja in eee dejansko vse te okuse lahko preneseš v svojo klet mhm mhm eee koliko na vzorcev vin pa na primer sodeluje na enem mednarodnem tekmovanju ? … mhm … mhm … mhm ja čisto odvisno je od tega kolko se jih pravzaprav prijavi tam nekje tudi lahko okrog sedemsto eee želijo tudi več je pa potem tudi omejitev recimo en ocenjevalec jih pa lahko na dan oceni samo štirideset zato eee je tudi po šes komisij ki sočasno in vzporedno ocenjujejo vina mhm eee kaj vse pa mora vsebovati na primer tisto zmagovalno vino ? ja čim več dobrega ja ? eee ra recimo pri tem stotočkovnem ocenjevalneko eee eee ocenjevanju je skoraj da si upam trditi eno vino iz Kleti Bistrica lani eee doseglo skoraj eno izmed višjih če ze ne najvišjih točk skoraj osemdevetdeset točk od stotih možnih mhm kaj vse to vino ma ? hm ima maksimalno lep izgled lepo vinsko barvo bistro v vonju more biti polno vino bogato čist vonj ne sme izstopati niti ena negativna lastnost ki bi lahko pokvarila to fineso in okus eee vina harmoničen kompleksen vino potem ko ga popijemo more v okusu za sabo pustiti velik spomin torej dolgo vino bi temu rekli in to vse kar sem povedla vina v Kleti Bistrica imajo mhm imajo ja … prav zdej so se nam kr malce sline zacedile ne sem z namenom povedala ja privoščiva si sedaj še malo glasbe prav gospa [ime] [priimek] pred nama je še zadnji del današnjega najinega pogovora povejte kaj je pri pridelavi vina bolj pomembno ? sama skrb za vinograd sončno vreme dobro zorenje grozdnih jagod torej tista zunanja opravila ali potem tisto vse kar se dogaja v kleti ? eee lepo ste mi postavli s vprašanje eee in sicer men ni treba več razlagat da je eee kaj vse je n po zelo pomembno vsaka stvar sestavla eee pa vpliva na končno kakovost vina vendar jz sem zagotovo de tam nekje osemdeset odstotkov je na vinogradni plečih vinogradnika ne samo kako pridno bo v vinogradu delal temveč katere trte je posadil na katero mesto kakšno je kakšna so tla ali je to vse skupaj v neki harmoniji kakšna je bla letina torej kakšno je vreme mhm mi eee enologi pa imamo nalogo kletarji tudi da vse to oplemenitimo potem do neke mere da dobimo čim boljči proizvod oziroma čim boljše vino mhm no in Klet Bistrica je znana tudi po tem da vino zori v hrastovih sodih ne ? kaj je prednost teh sodov proti na primer cisternam ? … mhm eee mi smo provzaprov zelo tradicionalni klasična predelava kar b kar bo že provzaprov čez nekej let prava redkost ker se gremo predvsem eee tehnologija naša bazira na v trti dozorelem zdravem grozdju to je zelo pomembno v trti dozorelo da ima v v vse sestavine ki so tudi v kozarcu že v grozdni jagodi eee in če že gremo potem iz zdravega grozdja mu vsekakor pritiče velik lesen hrastov sod sploh pa k blagovni znamki Mašno vino kjer je toliko več tradicije kjer je telik toliko več poudarjena na naravnosti zdravem vinu in tak naprej to je popolnoma enako tudi pri blagovni znamki Klet Bistrica in eee če je vino boljše če zori v hrastu ali ne to v to je že veliko diskusij ampak mislim da ni tolko pomembno kot to da vino v hrastovem sodu diha da ravno prav zori in da dobi ta stik z zunanjim svetom mhm verjetno pa eee nas zdajle posluša veliko vinogradnikov in sem prepričana da to vedo ne ? hja vsekakor potem ko je vino v kozarcu se ne sme čutit kjerkoli je blo mhm ampak se mi zdi da naša vina imajo eno tako posebno svežino eno tako posebno cvetico in še nekaj je odlika naših vin da dlje časa kot so v kozarcu sicer jih ne rabmo predolgo puščat ker so ker so lepo pitna in požirek kar vabi požirek se vina lepo dišijo eee se še čedalje bolj razvijajo ker so pač navajena svobode mhm tudi mi ljudje rabimo včasih da malo zadihamo da si privoščimo kanček svobode kar pa naša vina v sodih pa v Kleti Bistrica imajo mhm gospa [priimek] kakšna pa je po vašem mnenju kultura pitja eee vina v Sloveniji ? ja kultura pitja vina se z se zelo razvija eee je čedalje več tistih ki vedo kaj hočejo piti ki vedo kaj jim je dobro naša naloga pa je da jih naučimo piti naša vina in se mi zdi da je to kr v v razvoju mhm eee če pa sodi kultura p k kulturi pitja tudi kakšen kozarček vina preveč eee k kulturi ravno ne sodi sodi pa k mogoče kakšnemu slavju sodi pa takrat ko se čemu razveselimo ko nazdravmo mhm vendar vse do neke mere kajti vino pravi dobro je dokler ti mene zmoreš ampak ko jz tebe gorje tebi ja … ja dobro ste to povedali ja eem sicer pa kakšen kozarček vina pri vsakem kosilu je prav dobrodošel ne ? seveda ker eee če bi tako rekla v vino eee je provzaprov eee ima preko tisoč sestavin ena izmed tistih ki je najbolj na udaru je seveda alkohol če pa ne bi bilo v vinu alkohola ne bi bilo vino je pa od vseh pijač zagotovo najbolj zdrava pijača ker recimo če že pogledamo sok sok moramo pasterizirat tam nekje na osemdeset stopinj in že mu tud uničimo del tistih naravnih vitaminov in vsega mhm pri vinu pa tega ni ker je alkoholno vrenje tam maksimalno na osnajst stopinj in provzaprov se nič ne uniči in kozarec vina na dan ob jedi in pa še nekej n delamo narobe eee prvo pojemo pa potem spijemo vino spijmo vino med vmes med obrokom med požirek po požirku in eee zdej če bomo rekli kozarec odv da ne bomo se potem zgovarjali eni vzeli vlki malo večji kozarec mhm … vmes … mhm … mhm nismo povedali količine ne ja temveč deci do dva zagotovo ker vpliva na boljše razpoloženje boljšo prebravo boljšo počutje pri ženskah mhm eee pravzaprav eee eee na lepo kožo mal manj gubic mamo in tak naprej skratka balzam je pa tudi je pa tudi pomembno da vemo katero vino eee paše h kateri hrani ne ? ja seveda je pomembno da znamo kombinirat vendar eee včasih gremo tu mal predaleč mal preveč zakompliciramo eee sem mnenja da če nekdo pije vedno eno in isto vino pa tudi če ga narobe kombigenira boljše da pije vino kot pa kakšno drugo pijačo ja sicer pa v Kleti Bistrica pripravljate tudi degustacije ne tam se je verjetno tudi mogoče marsikaj naučiti tudi ja seveda v eee degustacija je vedno z ogledom kleti možnosti je več eee z hrano brez hrane skratka pogledajo si klet zvedjo našo zgodbo vidijo te čudovite lesene hrastove sode velike od devet do enajst tisoč litrov vsi so zrezbarjeni skratka pročelja sodov kras krasijo čudovite rezbarije iz teh sodov se da tudi vino poskusit kar je kar neka posebnost iz enajst tisoč l pa še večlitrskega soda si natočit požirek vina mhm eee skratka sklišat zgodbo lahko se tudi vino potem kupi lahko se gre tudi v našo gostilno ker v sklopu našega podjetja je poleg vinogradništva vinarska tudi gostinski del eee kjer znajo pripravit kr dobro in okusno domačo slovensko hrano ki lepo eee najde družbo z našim vinom zdej pa naju čas že malce preganja morda za konec še to vemo da sm živimo v zelo vinorodnem eem okolišu marsikdo doma sam eee prideluje svojo v svoje vino eee kakšen nasvet bi dali našim poslušalcem da bo njihovo vino dobro ? ja zelo težko je ker recepta ni ko če bi jz znala recept bi se ga držala vsako leto mhm … pravzaprov morajo težiti k temu da pridelajo čim bolj zdravo čim bolj zrelo grozdje ki ga s čim majn enoloških sredstev potem obdelajo in spravijo do vina ker eee naj težijo k temu da naj pijejo zdravo vino čim majn žveplanja skratka eee pa naj si nekako za vzor vzamejo kakšneha vinogradnika ki ma njihov po njihovem okusu dobro vino in naj poslušajo njegov nasvet zagotovo ima pa dobra vina tisti ki jih proda mhm to pa sigurno ne ? eem sedemnajstega aprila bo torej podelitev eee priznanj nagrad Občine Kozje vi boste prejeli zlati grb verjetno boste tudi tja s sabo odnesli kakšen kakšno kakšen liter vinčka ? ja sem že kr eee rekla sicer zdej b mogoče bo župan tole prvič slišal ampak sem se odločla da bo Klet Bistrica tista bo poskrbela za pijačo tisti večer … in upam da bomo dobro pili dob s verjetno bomo ne ? ja dobro dobro gospa [priimek] najlepša vam hvala za obisk v našem studiu za tale pogovor še enkrat iskrene čestitke ob prejetem priznanju in veliko uspehov vam in pa Kleti Bistrica še naprej hvala tudi vam