Intervju z znanim francistom. [Gos] snemanje Tomaž Potočnik transkripcija Tomaž Potočnik 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Intervju z znanim francistom. 2009-11-21 Štajerski val 2009-11-21 Štajerski, intervju SV Slo Šmarje pri Jelšah 2009-07-06 gospod [ime] [priimek] lepo pozdravljeni v studiu Štajerskega vala dober dan eee ponovno se srečujemo u malce eee drugačnem času nekoč se spomnim pred leti ste bili naš gost v nočnem programu no zdaj pa malo prej tako eee hvala da ste prišli seveda hvala za povabilo eee ko sva se dogovarjala za intervju na današnji dan vas je eee četrti maj asociiral na dva dogodka na obletnico Titove smrti eee pa tudi na vašo taščo ste se spomnili ja moja tašča [ime] [priimek] je bila eee dolgoletna tajnica na prvi gimnaziji pravzaprav sva pršla skupaj v službo prvega septembra leta triinsedemdeset no in eee eee naključje je hotelo da sva bla potem tudi nnn prijatla kot eee tajnica in profesor potem s pa eee so nas nekako povezale sorodstvene vezi ker sem se poročil z njeno hčerko in mel smo veliko skupnih interesov tudi glasbo no zato sem tud eee za konec izbral eno skladbo ki jo je mela zelo rada in danes bi imela rojstni dan imate lepe spomine na taščo ? eee ja zelo mi smo eee bili kot sem omenu pravzaprav bolj prijatli najprej kolegi v službi potem prijatli in eee pravzaprav te eee ga odnosa tašča eee zet pravzaprav ni bilo tud klicali smo se po imenih in eee zelo veliko lepih trenutkov smo preživeli skupaj tudi eee z njež nim možem eee znanim eee vinskim strokovnjakom Fedorjem Pirkmajerjem ki je uvedel tudi red vitezov vina v Sloveniji tko da eno lepo obdobje življenja je bilo to Tita ste tudi omenjali oziroma ste se ga spomnili o Titu se zadnje čase spet veliko piše in govori eee češ da je kriv za povojne poboje in je torej za nekatere eee morilec ničvrednež eee drugi mu spet priznavajo mnoge zasluge in ga označujejo za heroja pa vas sprašujem je Tito za vas pozitivna ali negativna zgodovinska osebnost ? eee težko bi se odloču al za plus al za minus eee jz bi vse kar se dogaja eee s temi preteklimi dogodki rad prepustil zgodovinarjem in mislim da j s je zgodovina tisto tista veja znanosti ki potem najbolj oceni neke pozitivne in negativne stvari eee v vsaki revoluciji sej recimo Napoleona tudi ne štejejo samo pozitivno za sabo je pustil ogromno eee žrtev in tako naprej ne eee ne em to so velike osebnosti ki in eee potrebno je potrebne so res natančne analize in ne uporaba teh dejstev za vsakodnevno eee čvekanje in ne vem een een to mi ni všeč sem se spomnu pravzaprav bolj zarad tega ker je tašča vedno rekla ko je eee Tito umrl četrtega februarja no zdej bomo pa celo življenje imeli žalni dan ker takrat je pač bil se spomnem v šoli smo moral eno uro posvetit vsak četrti maj še nekaj let po smrti ne v spomin eee na Tita no to je seveda to je blo neko malikovanje mislim da je blo dost dobrih stvari eee dost pa tud slabga ampak tko reč kako nam je včasih lepo blo pa kaj je Tito vse storu to se mi zdi pa tko eem je bil pač nek sistem ki je omogočal marsikaj marsikej dobrega marsikomu je pa tud kej slabga pr eem ne jz mi v šoli eee profesorji pač eee nam noben sistem nč ni dobrga prnesu ne v spoštovanju tega poklica niti u finančno eee samo vsebinsko so se vedno vmešvali v učne načrte programe eee smeri ukinjali šole ustanavljali nove drugač pa in dijaki so bili nenehno poskusni zajci skoz sej v vseh teh letih ne em kolk reform je bilo ne in eee je pravzaprav to žalosten del nekega zgodovinskega obdobja da een so še od Cankarja naprej pa še od Partljičevih eee komedij sej se vse skoz eee od Jeprškega učitlja in tko naprej ne tko da nam sistemi pač niso bli naklonjeni skratka o Titu naj sodijo zgodovinarji tako in če sva še aktualna in se spomniva pravkar končanih prvomajskih praznikov nekateri bi ta praznik tudi radi ukinili češ da je povezan s komunizmom eee kaj vam pomeni prvi maj ? jez mam eee sorodnike v tujini ne mmm in sestra v Švici je morala delat prvega v Švici sploh ni praznik lahko si vzamejo eee dopust ampak sploh ni potem sem bral v Angliji imajo Mejdej sploh ni eee dela prost dan mi smo pa seveda kar eee tko fino vzeli malo iz socializma malo iz kapitalizma malo še po svoje in smo pravzaprav ena redkih držav da imamo eee dva dni dva dni prosto posvečeno temu prazniku nekoč delavskemu prazniku no jez mislim da bi en dan bil kar dovolj in da je prav da se en tak dan eee v l letnem koledarju tudi obeleži to kar se pač imenuje praznik dela po svetu so prvi maj zelo različno pravzaprav eee obeležili medtem ko smo v Sloveniji kresovali in se družili na prvomajskih shodih so v večjih mestih po svetu organizirali protestne shode eee tudi v Franciji če se počasi oziroma če počasi preideva k vašemu življenjskemu poslanstvu ki je tako zelo povezano eee s to deželo s francosko kulturo eee ste bili kdaj v Franciji za prvi maj ? ne za prvi maj pa nikoli ampak eee se spominjam eee še ko sem študiral smo imeli predmet francoska civilizacija in smo eee morali se naučit marsikaj kar je tipično pač za frankofonsko kulturo no in se spominjam mi je blo tko všeč da je eee roža tipičn cvet prvomajski je šmarnica in za prvi maj se podarjujejo šopki šmarnic oziroma so sprehodi s šmarnicami v rokah al pa v gumbnici to mi je blo tko lepo eee za prvi maj … pri nas pa nageljni no to pa je bolj pri nas so nageljni rdeči nageljni čeprav pravijo da je nagelj slovenska roža ne ampak eee nagelj je pa tud nekak s socializmom povezan se mi zdi včasih ko so sprejemali v zvezo komunistov je vsakdo dobil nagelj no tko jez ne vem vsak ma eee imajo pač nagelj ma več konotacij bi človk reku ne eee šmarnica pa eee je pa znanilka pomladi ne in jz sem zanč nekje zapisal da pravzaprav že vnaprej občudujem vsakega govornika zdejle v letošnjem prvem maju ki bo zmogel dat eee nekega optimizma vsem tistim ki so še zaposleni al pa tistim ki eee zgubljajo delo ne tko da se mi zdi da je prav letos eee ta dan eee zelo simboličen in kje ste ga vi preživeli ? eee pa kar doma ker je tud eee povezan eee z rojstnim dnevom eee moje soporoge tko da smo združevali državne praznike z družinsko tradicijo lepo in eee verjetno ste ob tej priložnosti tudi prisluhnili kakšni glasbi ste si zavrteli kakšno glasbo ? zdejle je čas eee za kratek glasbeni predah eee po vaši želji seveda oziroma po vašem izboru kaj predlagate ? ja pri nas eee kar naprej poslušamo eee glasbo no vsa je jez eee bi lahko mirno bil brez eee televizorja moram reč eee oziroma čist brez pač ne ampak eee veliko teže bi mi blo pa brez eee radia in brez eee tiste eee moje zbirke cedejev ki jih mam kjer so eem v glavnem francoske eee francoski šansoni francoska glasba slovenska glasba pa angleški evergrini in eee za začetek sem izbral kar tko legendarno francosko pevko Edit Pjaf eee in skladbo iz filma La vi on roz od kod gospod [priimek] ljubezen ta ljubezen do francoskega jezika francoske kulture ? n eee v nekako v okolju kjer sem živel v Petrovčah eee med Celjem in Žalcem bi človek reku kjer sem obiskval tudi osnovno šolo eem je bila pretežno tko kot sicer na Štajerskem eee v modi nemščina vsaj v mla v moji mladosti eee v osnovni šoli pa moram reč da sem mende med prv o med tistimi generacijami ki smo se začeli učiti potem angleško kot prvi tuj jezik v gimnaziji een si nisi mogel izbirat eee ne in sem eem imel ruščino eee želel sem si pa vsaj kolikor smo takrat poslušali radio eee nekak mi je francoščina tako lepo zvenela pa nihče je ni znal in se mi je zdelo jz sem bil pa kr tko morm priznat en tak priden eee učenec eee vedoželn in se mi je zdelo da bi da si pač to želim znat eee in een sem se potem pač eee v gimnaziji učil več ali manj sam z neko p malo pomočjo ene gospe ena nuna je bila tam v bližini cerkve ki je znala francosko ampak midva sva se učila tako da sem se jz sam naučil pa sem pršel k njej ona mi je pa mal popravlala potem sem pa na gimnaziji eee naredu izpite za štiri letnike tko da sem šel študirat z vpisano oceno ampak z zel z minimalnim znanjem no s slabim znanjem v primerjavi s tist znanjem kolegic in kolegov študentov iz Ljubljane predvsem no al pa iz drugih koncev Slovenije in eee potem sem pa začel eem seveda garat in in delat ampak to res z enim veseljem zamenjal po prvem letniku in vzel francoščino kot glavni predmet angleščino kot drugi predmet krasno sem naredil izpite in to mi je dalo elan in sem potem kljub temu da sem pravzaprav profesor obeh jezikov in sn angleščino tudi učil mmm eee celo na več nivojih od vrtca do osnovne šole do ekonomske fakultete sem vendarle bil bolj v francoskih vodah kot bi reku eee ste to svoje mmm znanje mmm francoščine pogostokrat eee preverjali tudi v Franciji oziroma v francosko govorečih deželah ? ja eee tko kot zdej seveda to ni ne zdej hodijo mladi že v osnovni šoli na kakšne te tečaje pa bivanja v tujini predvsem gimnazijci sploh eee moj prvi kontakt eem s Parizom in s Francijo je bil po drugem letniku eee fakultete in mislim da je to pravzaprav blo eee krasno ker medtem sem jz mel že v bistvu eno solidno podlago iz znanja jezika pa tudi eee iz civilizacije in tisti mesec eee v Parizu eee mi je dal zelo veliko potem pa še kasneje sem v bistvu bil eee v mlajših letih zelo zelo veliko skoraj vsako leto po kak mesec nisem pa nikol tam bival recimo eno leto al pa tko kot včasih kdo misl gospod [priimek] na kašen način ste spodbujali dijake k učenju jezika ste uporabljali kakšne posebne eee pedagoške metode ? ste uspeli prepričati tudi tiste ki morda niso imeli ravno smisla za jezik oziroma so se težje učili ? obdobje ko sem eee začel poučevat to je od leta eee triinsedemdeset dalje je blo seveda najprej obdobje tako imenovane ave metode audiovizuelne metode kjer se naj ne bi nč govorilo v maternem jeziku eee mmm šlo je za neko ponavljanje nekih vzorcev in to je blo zlo popularno eee jz se nisem nikol tko držal tega principa eee pravzaprav se mi je vedno je zdelo in š in se mi še zdi da je najboljša metoda tista ki je skupek eee več eee več metod več pristopov mi smo takrat sevede ps sploh ni blo nobene tehnike dans se m je nekdo smejal ko mam doma še nek star magnetofon sem rekel veš s tem m magnetofonom sem pa jz hodu v razred eee al pa recimo z gramofonom ne al pa eee kako sem dobil besedila pesmi to sem moral iz gramofona mmm zej to si sploh človk ne more predstavlat ne kako kolkrat morš dat iglo nazaj da si recimo zasledil pravo besedo in kako smo tipkali besedila ne na nek eee nnn tak eee razmnoževalni stroj to zdej pač klikneš dobiš besedilo eem ga neseš v razred in je skratka mi smo dost tega mmm takrat je bil to kr dost moderen pristop da smo tud eee peli eee no pa ker sem bil zlo tko eee seznanjen eem z vsem kar je blo novega eee nekak sem so mi kasneje rekl prnesu nek svež veter eee zdej jz ne vem kolk sem v vseh verjetno tud pač nisem mogel navdušit mogoče je kdo tud no ravn zarad mene zasovražu verjetno ni eem tko mam občutek da so se radi učili rekli so da sem bil strog ampak vseeno tko prjazen pa een nasmejan človeški al pa človeški recimo no eee tko da eee trudu sem se ne d eee dijaki so pa tudi znali vračati jz sem bil eee dejansko strog ampak eee človeški to pa si sigurno to je pa moja osnovna lastnost in tud kot razrednik eee jz sem dolga leta bil razrednik in veliko sodeloval s starši tko da eee s se še zdej rad eee sem vesel ko me kdo od staršev pozdravi al pa sreča pa se spominja nazaj eee pa tud dijakov pa srečujem tud vsepovsod no mmm in v bistvu so to eni taki pristni prijetni stiki eee že prej ste povedali gospod [priimek] da ste dijake spodbujali tudi h kulturnemu ustvarjanju v tujem jeziku oziroma v francoščini eee za utrjevanje jezika je bilo to zelo pomembno in mnogi so vam eee prepričana sem za to zelo hvaležni ogromno se da eee res nardit in to mogoče res francoščina najbolj pripravna za takšne eee bolj kreativen pristop eee ne eee k dodatnim dejavnostim izven pouka in tu jz mam izredno lepe spomine to so velikokrat bli a s so bli odličnjaki ampak to so bli tud takšni ki eee niso imel eee ne vem petk pa štirk so mel celo popravne izpite ampak imel so e smisel za nekej drugega recimo izreden smisel za izgovorjavo ampak to ni dovolj ne sej mi lahko tud lepo govorimo slovensko ampak diplome iz slovenščine pa nima vsak ne am in francosko lahko ti zelo lepo govoriš ni pa nujno da boš eee pisal en test pet eee so bli taki ki so krasno peli in ker so mel smisel za glasbo se je dalo tudi jih naučit eee glas eee zelo lepo interpretirat eee mmm ki so imel smisel za ples mmm za igro recimo ne in marsikdo se je potem eee odločal eee precej je ljudi ki so šli v te umetniške smeri raznorazne eee ali pa eee v druge vode kjer so al v ekonomijo ali v pravo ali v mednarodne odnose ampak jim je to kot mi povejo eee ta del življenja v srednji šoli tud eee prinesel marsikaj tud k een gledanju na svet eee jz sem bil v vedno tudi vesel ker so bli to te predstave so bile v glavnem vedno izredno lepo sprejete tudi pohvaljene eem se spominjam gostovanj v Zagrebu Beogradu na Madžarskem no pa po Sloveniji vedno je bil to eee ko so pršli dijaki iz celjske gimnazije to je blo že neka pričakovanja eee to bo pa sigurno eee eee k krasno pa ka kaj naredite da je tko ampak res je eee ponavadi je z odra vel en žar to se je videlo da ni blo to prisiljeno ne takole počasi sva se m približala Frankofonskim dnevom eee ti fr francoski večeri ki ste jih prirejali so v bistvu prerasli ne v Frankofonske dneve ja eee jz po tem ko sem eee eee prišel na oziroma si izbral novo delovno mesto svetovalca za francoščino pri zavodu eee za šolstvo sem nekak eee dobil m možnost eee izven samo neke šole spodbudit eee druge gimnazije kjer se še na tem področju recimo ni tako ustvarjalo ali pa se je pa s ni bilo tako javno predstavljeno eee sem nekako prišel na idejo da bi pa naredili en tak festival eee videl sem da imajo v Splitu festival francoskega šansona eee nekje drugje eee gledališča no in eee eee se mi je zdelo primerno da bi pa v Sloveniji naredili pa eee Frankofonski dan eee takrat ko je mednarodni dan eee frankofonije kjer se pač eee praznuje in obeleži eee frankofonska kultura to se pravi ne samo kultura Francije ampak vseh eee dežel kjer je francoščina uradni jezik in kjer se francoščina tudi poučuje no in smo na eee potem eee s pomočjo gospoda Lujeviča ki je bil upravnik gledališča in francoskega inštituta smo nekako prišli na to idejo da se enkrat na leto dobijo v Celju een dijaki iz vse Slovenije iz tistih gimnazij kjer se učijo francos čino ne in predstavijo odlomke iz predstav al pa šansone francoščino een parkrat je blo to celo z udeležbo francoskih dijakov tko da je melo mednarodni eee značaj vedno pridejo tudi študentje eee s filozofske fakultete pa kakšna osnovna šola tko da se mi zdi in to se nadaljuje eee vsako leto zdej je b je bilo že enajstič nekako jz sem to vpeljal eee zdej g gre delo naprej eee tudi v sodelovanju s prvo gimnazijo z občino celjsko eee francosko ambasado in zavodom za šolstvo in se mi zdi tud to je melo odmev eee ker zdej pa vidimo da se tudi drugi jeziki trudijo in tudi pripravljajo obstajajo rusijade eee teden al pa dan španskega gledališča pa italijanskega tko da eee mi je všeč da je ne da nas posnemajo ampak da imaj to en tak odmev še na druga jezikovna področja profesor [ime] [priimek] spet si bova privoščila glasbeni predah ja to je pa kr tko ker sem pozitivno naravnan je pa ena krasna skladba kako je l življenje lepo La bel vi Žerard Armon poslušajmo z organizacijo Frankofonskih dnevov eee ste gospod eee [priimek] veliko prispevali oziroma še prispevate k promociji Celja doma in na tujem eee bili pa ste zraven tudi pri drugih projektih ki imajo domeno v mestu ob Savinji mladinski pevski festival denimo Dnevi komedije dnevi eee domačega filma ki ga že ki jih žal ni več povsod ste bili torej zraven kjer je dišalo po kulturi ja mladinski pevski festival in teden domačega filma me res eee tko vračata v mladost eee to sta bila dva zlo ne pomembna dogodka v Celju eee jz takoj eee še kot mlad jz sem bil v bistvu star komaj štiriindvajst let ko sem mmm postal profesor na gimnaziji eee in eee starejši kolegi ki so sodelovali takrat eee s pevskim festivalom so me nekako vključili v ta v ta eee projekt isto potem pri Tednu domačega filma eee so kdaj tud m ker je b včasih je mel to tud mednarodni značaj a so me uporabl tud za eee prevajanje eee tud eee eee veliko sem sodeloval s pevskim zborom naše gimnazije tud eee na gostovanjih v tujini kjer sem tud eee recimo napovedoval na prireditvah pa prevajal na kakšnih sprejemih teden eee oziroma dnevi komedije mmm so eee zej že tud tradicija petnajst let jz sem bil takrat čist na začetku predsednik komisije še nekak nismo vedeli kako bomo izbirali najboljšega komedijanta ampak to eee so res tud taki prijetni spomini eee zlo rad sem se nekako ukvarjal vse kar je kot ste rekli dišalo po kulturi v tem našem ljubem Celju in eee vse kar je tudi eee in večina teh prireditev je eee prerasla pravzaprav lokalni okvir in imela eee odmev po po celi državi Tednu domačega filma pa ni uspelo se obdržati se obdržati ne to to mi je še zdej s men se zi zdi da je bla to res takšna manifestacija to smo od Metropola do Uniona eee iskali vstopnice prihajali so takrat od vsepovsod eee filmske ekipe to je blo razmah do filmske vzgoje takrat po srednjih šolah se spominjam eee organizirali smo razgovore z režiserji eee po šolah po gimnazijah to je blo to je blo krasno recimo pa je bla Sreča na vrvici ko je pršov režiser pa s mmm so otroci z osnovne šole mmm se mi zdi de so takrat eee se res ne tko spoznavali eee tudi eee s z ustvarjanjem filma ne samo eee in to je bla res ena taka prijetna prijetna izkušnja za tiste generacije ne da so eee in t n te ti razgovori po sredn po šolah predvsem se spominjam to je blo zlo eee zlo prijetno in koristno ne eee to so bili in režiserji scenaristi eee absolutno ja ja vse pore življenja se v bistvu zajedajo v ta teden filma profesor [priimek] zakaj ste pravzaprav zapustili mmm prvo gimnazijo in odšli na zavod za šolstvo ? eee takrat je eee bilo razpisano mesto svetovalca eee za francoščino meni se je zdelo da sem nekako dosegel vrh te moje ga pedagoškega ustvarjanja če tako imenujem in eee na mnoga povabila eee od pomembnih inštitucij naj vendarle prevzamem to eee eee sem sprejel ta izziv da bi pač svoje izkušnje eee prenašal tud na mlajše kolege ki prihajajo zdej v vrste profesorjev poleg tega sem prej že bil tud eee sem precej eee že iz teh šo mmm ozkega šolskega okvira deloval tudi kot predsednik eee Društva za tuje jezike pa bil sem predsednik komisije za maturo pa član sveta za splošno izobraževanje skratka een nekako je bil čas da se tudi n eee institucionalno eee začnem mal ukvarjati s tem eee m verjetno bi pa ostal eee na gimnaziji eee kot ravnatl ampak takrat še niso ble razmere tko čiste tko da nnn to sem si mogoče želel sej sem nekje izjavu eee želel bi si mogoče bit kakšen kulturni ataše al pa kakšen eee ravnatelj gimnazije al pa gledališča to so edine take tri tri druge službe ki bi si jih mogoče v življenju želel ampak eee sem v bistvu izredno zadovoljen zdej sem pa res zadovoljen da jih nisem in tudi v časih ki prihajajo eee ker tudi učiti ni več lahko eee eee direktorovati po mojem sploh ne eee biti na kakšni ambasadi tudi ne eee tko da jz prav hvala bogu uživam zdej v pokoju pokoju tako vaš prispevek pri širjenju francoskega jezika je bil zares velik je zares velik eee zato ni čudno da ste m za svoje delo prejeli že kar nekaj priznanj nagradila pa vas je eee celo francoska vlada ja Francozi imajo eee lepo lastnost da znajo nagraditi ljudi po svetu in tudi znotraj Francije k in frankofonskega sveta ki eee so dali poseben prispevek pri razvoju francoskega jezika in kulture in imajo celo vrsto teh eee priznanj tko da jz sem ponosen na obe eee ševalje de palmez akademik to je vitez akademskih palm in lani eee povišan v častnika akademskih palm to je visoko priznanje eee državno ki ga podeljuje minister za šolstvo za eee širjenje francoskega jezika in kulture eee pa v tudi eee vesel sem tudi za eee nagrado Republike Slovenije eee na področju šolstva ki pa dejansko zajema vse moje eee pedagoško delo od predsem v srednješolskem eee programu ampak eee v celoti z vsemi svo mojimi prispevki na pedagoškem področju je mogoče kako meriti to francosko nagrado državno nagrado z zlatim celjskim grbom eee ki ste jo eee ki ste ga prejeli ob letošnjem prazniku Mestne občine Celje ? eee v bistvu je ta celjski grb že druga občinska nagrada pred leti ste menda dobili tudi bronasti grb ja bronasti grb sem dobil kot eee spodbudo za naprej to se daje mlajšim ampak jz sem bil takrat že kr petinštrdeset let star eee in eee eee no sej sem očitno še kar ustvaru zdej eee eee nekej stvari tko da bi rekel da zlati grb eee je pa nekak krona eee zaokrožuje vse to eee ker sem ga prejel za vse tisto kar sem prej prejel in ustvaru in eee eee nnn sem bil pravzaprav prijetno presenečen in eee in na ta celjski grb zlati sem res ponosen profesor [ime] [priimek] eee tale skladba ki smo jo pravkar slišali vas eee morda spominja na kaj posebnega ? ja to je skladba iz eem ene izmed mogoče najbolj uspešnih eee teh francoskih predstav eee ki smo jo ustvarili eee ki je bla razdeljena na dva dela v prvem delu sta Miha Alujevič in Tina eee Gorenjak krasno odigrala mmm učno uro v francoščini z njo smo tudi gostovali v Franciji v drugem delu je bil pa en tak preplet šansonov in plesa Lez a e lez otr idejo smo dobili n po filmu no in to je blo prav eee mmm se mi zdi eee en tak eee krasen eee en tak krasen večer eee ki se zaključi z Bolerom Ravelovim Bolerom eem ki ga je koreografirala Tina Gorenjak takrat še dijakinja no in tu sta Tina in Miha zapela to krasno balado za moj spomin in nekako Balad pur ma memoar primerna še za tale najin pogovor ko se spominjam svojega dela zdaj ste v pokoju eee že prej ste povedali eem v zasluženem pokoju eee ste si gospod [priimek] želeli iti v pokoj t ste si želeli da pride končno čas da se boste lahko upokojili ? eee srečno nesrečno naključje eee jz sem kar eem hudo zbolel in sem nekako eee moral it eee v pokoj in eee sem zdej v redu in zdrav in sem hvaležen tej izkušnji eee ki me je okrepila in eee mi dala pa možnost da pravzaprav par let predčasno začnem uživati eee dejstvo da ši da si živ in zdrav in da lahko v družinskem krogu delaš eee tudi take prijetne stvari ki za katere prej nisi mel časa tko kot zdejle ko bom šel iz radia še kakšne rože za balkon kupovat pa take stvari pa z vnuki se ukvarjat in tko pa kej prebrat pa kej napisat počnete skratka tisto za kar niste imeli časa ko ste bili še aktivni kajne ja eee al pa sem že prej vse te stvari sem prej delal ampak eee eee s hudo naglico in z nekim stresom ne zdej si pa potem človek dopove da eee vse ni eee tekma s časom da se da kej umirjeno bolj tudi kvalitetno postorit ja postorit … mhm vnuki vas verjetno kar precej eee zaposlijo pa vas sprašujem vas je kaj strah za njihovo prihodnost ? ja ko človek gleda tkole een male ne in nnn pravzaprav uživaš eee vsak teden je kej novega kej novega povejo eee lepše govorijo ampak res eee eem morm pa kr rečt da me je strah ko gledam kaj eee se vse dogaja ne eem pravzaprav me je najbolj eee dogaja se krim tud kriminal ampak kriminal je vedno povezan z drogo in men se zdi da men je mmm tudi alkohol ne tolk ampak eee tole eee svet drog se mi zdi pa tisto kar eee kar eee je najhuje kar se lahko staršem zgodi pravzaprav jz mislm da je lažje prebolet če veš da je otrok bolan in eee del nardiš vse za to da bo ozdravel pa če veš da ne bo mogel ampak živet z nekom k mu ne morš pomagat ker je zapadu v nek svet eee ki je kljub temu ne to se dogaja tud eee v družinah kjer misleš da je blo vse urejeno in eee pa vendarle verjetno ni bilo oziroma je bil vpliv okolja tako močan ne in to so pa hude travme in to je edino kar m eee me skrbi sama eksistenca eee to mislim da se vedno eee ljudje se bojijo za službe za vnaprej in tko naprej ampak jz mislim da to to preživetje vsakodnevno za to to bo šlo ne in tud eee tehnika bo šla naprej eee pa želel bi si da bi pa vsaj v tem tehničnem svetu ne ostalo pa da bi pa ostali pa ti pristni medčloveški odnosi prijateljski družinski ne to to pa se mi zdi tud da mormo starši in stari starši skrbet da neke tradicije in vrednote ostajajo eee naprej v … ja te vrednote so se danes razblinile … vi pa veljate gospod [priimek] za srčnega človeka mmm se to pravzaprav v tem krutem svetu sploh obnese ? o se se sej eee treba se je borit in dajat zgled in eee jz verjemem v v zglede pravzaprav ne ne ne samo v pravila in neke zakone ampak eee mislim da lahko drugemu daš in pač pričakuješ tud nazaj čeprav seveda je čov včasih človek razočaran ne jz recimo zdejle za zlati grb eee nisem dobil nobene čestitke od nobene šole ne to se mi zdi mmm jz sem to sprejel tud kot neko cehovsko priznanje ne to je prvič da je en profesor men se zdi sploh v Celju dobil zlati grb b pač pa nisi razočaran ne eee nek se pa čudiš se pa čudiš neki kulturi to je sestavni del kulture ne samo da se izrekajo sožalja čestitke se morajo tud e e srčne čestitke izrekat morda vam je kdo zavisten eee ja to mu pa bog pomagej res morda pa res s pozitivnim razmišljanjem bi se lahko ljudje obvarovali prenekaterih tegob eee toda kako pozitivno razmišljati ? zopet imam v mislih ta kruti svet ja jst ne vem t to eee eee človek postaja moder z leti ne jz se včas imenujem modrega starca sej seveda eee eee v svetu kjer samo hitimo in jz vidim da mladi morajo ne sej če pridem po j po otroka v vrtec jz eee zgo zagotovo že prej pridem bolj omjen kot eee negov oče al pa mati ki priletita iz službe al pa zjutraj ko ga odpelejo eee to je en vsakodneven stres ampak z neko eee z nekim dopovedovanjem in eee upanjem in z neko srčno kulturo da oziroma pozitivno energijo najprej do sebe ki jo potem prenašaš na druge da pač een pričakuješ v življenju da dobro vrača dobro ne jz verjamem da dobro vrača dobro jz ne potrevu bujem nobenih teh treningov na katere al pa psihoterapij to je zdej zlo modno ne pa hvala bogu če potrebujejo ljudje da hodijo na te treninge pač eee pomeni da niso sami dovolj močni in če jim to pomaga jz sn vesel eee jz eee tega nisem nikol potreboval eee sem si znal stvari dopovedat nnn in pač jemat eee dobro sočustvovat z nekom ki je v stiski znat se veselit z nekom ki je vesel eee pa sebe sprejemat tko kot je eee skratka pozitivno in potem oddajat to na na druge najprej na v družini potem pa na prijatle in jst ne vem jz mam občutek da mi je to uspelo ker m mam veliko prijat ljev in jz sem za vsak tak eee jz sem zdejle vesel recimo da ste me povabl da s tkole lepo klepetava to lahko bi rekel oh zdej morm it pa na en intervju sploh ne sem se prpravu sem reku viš tole skladbo bi pa zbral in to je se prav da sem pršel sem pripravljen in z veseljem pripravljen ne in bom tud zdejle iz studia odšel eee z nekim občutkom da sem se mal razdal da ste vi bli eem eee prijetna skratka jz sem bil eee v studiu lepo sprejet z prijetnim pogovorom in tko eee se mi zdi da je treba na stvari gledat hvala lepa eee profesor [ime] [priimek] za zares prijeten klepet in naj vam rože ki jih greste kupit lepo cvetijo najlepša hvala