Pogovor o posledicah in ukrepih ob finančni krizi. [Gos] snemanje Mateja Strmšek transkripcija MatejaS 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Pogovor o posledicah in ukrepih ob finančni krizi. 2009-07-24 RTV Slovenija 2009-07-24 Val202, Vroči mikrofon celotna Slo Ljubljana 2009-02-10 [ime] [priimek] dobrodošli v studiu Vala dvesto dva predlagam da greva in medias res na kratko se da z eno besedo odgovoriti na vprašanje kako se rešiti iz finančne krize ? je odgovor varčevanje ali potrošnja ? eem odgovor je pravzaprav enostaven eee zagotovo je eee odgovor najprej potrošnja eee lahko pa je tudi varčevanje in seveda eee ampak v samo enem primeru v kolikor se to varčevanje prelije v investicije eee namreč mi se moramo zavedat da ko govorimo o povpraševanju običajno pozablamo kaj sestavlja povpraševanje ampak povpraševanje ima dva velika elementa en element je dejansko tisto kar ljudje majo običajno v mislih da nekdo nekej troši gospodinjstvo država in tako naprej ampak drugi ravno tako pomemben element je soinvesticija in seveda eee za investicijo mora morajo stati eee prihranki in če mi zdej rečemo recimo da imamo krizo in da rabimo povpraševanje potem to pomeni dvoje da seveda je fino da trošimo gospodinjstvo država in tako naprej ampak seveda nič slabega ni tudi če varčujemo če se seveda to varčevanje prelije v investicije v resnici če bi mal bolj zakomplicirala zgodbo varčevanje eee ki se ne prelije v investicije namreč narodnogospodarsko sploh ni varčevanje predlog vlade o nižjih plačah v javnem sektorju je vse bolj aktualen je vse bolj vroč eee se vi strinjate s predlogom eem oziroma kje so po vašem mnenju prednosti in pa slabosti tega predloga ? no jst osebno eee tudi sam izhajam iz javnega sektorja kar pomeni da me plače v javnem sektorju še kako zanimajo eee jz mislm da vlada v tem trenutku eee ravna seveda tako kakor je na nek način ujeta v situaciji eee ona potrebuje določena sredstva za eee te politike ohranjanja delovnih mest eee znotraj državnega proračuna eee državni proračun pa sestavla nekje okoli senset osnset odstotkov so plače kar pomeni da če vi prihranite pri plačah v javnem sektorju potem vam več ostane p seveda za te politike nerodno je samo to da eee javni sektor zadna tri leta v plačah zaostaja in v resnici eee smo če gledate indekse rasti recimo nominalnih plač pa tudi realnih plač recimo v javnem sektorju boste videli da so ti indeksi bili eee običajno več kot polovica nižji kot pa recimo v zasebnem sektorju tudi prav z eee danes sem še gledal po statistiki za lansko leto in razen zadnjega kvartala ko so podivjale plače recimo v zdravstvu in delno recimo v javni upravi ne pa v izobraževanju od koder jz prihajam na žalost v bistvu so plače v javnem sektorju vseskozi zaostajale za eee plačami v zasebnem sektorju in seveda kot sem reku nerodno je to da danes ludje v javnem sektorju mislijo da so že plačali nekej bi reko za s to gospodarsko situacijo v preteklosti in da v resnici zelo težko danes ludem v javnem sektorju vzemati denar mislm da bi blo zelo pametn če bi vlada razmislna kdo je pravzaprav v zvadn zadnem kvartalu zadnem polletu lanskega leta profitiral pri tem v javnem sektorju pa da se tam plače ustavijo tam kjer pa se plače pravzaprav kjer so pa plače že stale pa da se sedaj ne vodi restriktivna politika v Vročem mikrofonu na Valu dvesto dva bomo zdaj slišali [ime] [priimek] z ekonomske fakultete ki nam je pojasnila eee kaj smo se iz krize naučili do danes oziroma kako reagirajo na eni strani ponudniki in na drugi mi porabniki kot boste slišali smo Slovenci že postali bolj racionalni potrošniki če bi spremljali podatke od oktobra dva osem pa tudi že prej septembra dva osem naprej bi videli da porabniki že zmanjšujemo v strukturi naše porabe eee nakup trajnih in poltrajnih dobrin to je nekako trend ki se zdej kr eem resno kaže in seveda to predvsem z vidika predelovalne industrije pomeni krogotok ne nakupov torej zmanjšanja potrošnje oziroma porabe njihovih izdelkov no in seveda je to eem nekaj ne kar vsakmu našmu uporabniku ob določeni kupni moči ki jo imamo seveda vprašanje kakšna bo v naslednjih mesecih bomo mi seveda kot porabniki se začeli odločati in se že mnogo bolj racionalno mnogo bolj lahko rečem samoozaveščeno in sicer z vidika resničnih potreb ki jih imamo tako da nekoč tisto naše porošništvo ki smo ga vsi zelo radi živeli in ga še vedno živimo te naše nakupne navade se v neki meri že spreminjajo tudi zaradi razlogov krize ki smo jo začeli zaznavati mnogo manj vidimo to recimo v por v porabi hrane in teh dnevnih potrošnih dobrin bolj pa kot rečeno se kaže v napovedih in pa že dejstvih za poltrajne in trajne dobrine in večina teh industrij je tudi najbolj prizadetih ker gre vendarle potrošni cikel tri šest devet mescov če gledava globalno no in ta se že vrača nazaj dejansko na police eem spremlajo se trije kazalniki m na primer področje gradnje oziroma nakupe stanovanja eee ta seveda kaže drastičen padec oziroma kr nekaj časa se že z zmanjšuje tudi recimo če bi v vprašali ne eee respondente eee v tej anketi koliko od njih bi se odločilo za nakup recimo novega stanovanja ali gradnje jih je kr štiriindevedeset odstotkov od anketiranih reklo da v naslednih mes dvanajstih mesecih verjetno ne bodo eee posegali v tako investicijo no zanimivo je seveda tudi eem z vidika eee nakupa avtomobila tudi ta del eee je seveda ocenjen kot tisti ki se bo zmanjševal to je seveda vse vidik respondentov in pa seveda poraba nekih večjih vsot denarja v prihodnjih dvanajstih mesecih za izboljšave doma tudi ta del pada no in to nakazuje ne na tisti del trajnih in poltrajnih dobrin o katerih sva prej govorili ta del lahko že lahko rečemo statistično na nek način dokažemo drug del je pa struktura porabe v dnevnih eee nakupih ki pa se bo po predvidevanjih kot sem že rekla mnogo bolj racionalizirala predvsem z vidika cenovnih ponudb in seveda tudi z vidika celovite vrednosti kot temu rečemo do porabnika zdej pa ne govorim samo o ceni ampak o vseh značilnostih nečesa kar kupujemo od kakovosti storitve do nekih povezanih nakupov ki k temu sodijo do zadovoljsva ki ga s tem seveda prejmejo in tako naprej torej eee [ime] [priimek] gost na Valu dvesto dva v Vročem mikrofonu nakupne navade kot smo slišali se spreminjajo vrjetno se bodo zaradi zmajnševanja plač in odpuščanj še bolj torej na potrošnike ni računati oziroma vprašanje za vas v kolikšni meri je pravzaprav potrošnja ljudi ki zadovoljujejo svoje potrebe motor gospodarstva ? v ekonomiji imamo zelo lep stavek ne in ta stavek pravi to kar ludje potrošimo to ludje tudi lahko zaslužimo in eee seveda lahko stavek obrnete tudi na glavo ne tako da zaslužiti je mogoče tisto kar n je nekdo seveda potrošil kar pomeni seveda če ni potrošnje potem provzaprov tudi ne more bit dohodkov tudi ne more bit proizvodnje in v resnici gospodarstvo v takem primeru stoji to je seveda nek mi pravimo kratkoročni vidik eee ta stavek ima celo ime to je tako imenovani Balerajev zakon in seveda iz tega stavka zelo jasn sledi da eee je verjetn tudi sedanja kriza zelo strogo vezana na problem eee povpraševanja ne s tem da seveda je ta kriza nekoliko drugačna ker je ker je kriza ker niso normalne razmere kot pa običajno ludje razmišlamo o povpraševanju običajno pravimo prav če bo cena padla bojo pa ludje kupili več v tem trenutku recimo to ne ne deluje na ta način namreč eee cene pa padajo v tem te trenutku tako rekoč vse ne mhm in eee inflacija se ustavla zelo možn da bomo prišli tudi v deflacijske razmere marsikje so že prišli in seveda v takem p razmerjih gre tako da cene padajo kar pomen da ludje manj zaslužijo zato k so cene nižje zato imajo manj dohodka manj trošijo in tako naprej ne mi dobro vemo recimo kaj se zgodi če začno cene recimo nafte padati ne eee nafta je zlo pomemben produkt na svetovnem trgu in če cene nafte padajo potem se prav tisti dohodki zmanjšujejo ki običajno bi reko polnijo bančni sektor v svetu ne in je to bolj znak krize kot pa recimo ravno na prvi pogled eee prosperitete tako da se meni zdi zelo pomembno da smo trenutno v neki taki situaciji ko ludje tudi če imajo denar tudi če menijo da proizvod ni predrag da hladilnik avto ni predrag enostavno se ne odločajo ker je bodočnost negotova mhm in potrebujejo v resnici spodbudo za to da se bodo odločili trošiti ne ponekod v resnici ludje nimajo denarja in ne morjo trošit a ne ponekod imajo ludje denar pa provzaprav se ne odločajo da bi trošili in jz mislm da eee v enem in drugem primeru je za državno politiko zelo ključno da na nek način spodbudimo ljudi da trošijo tisti ki nimajo denarja ker so zarad krize zgubili službe in tako naprej da vseen dobijo določene dohodke in da z njimi hodijo v trgovine tisti ki pa imajo denar ki si pravzaprav bi lahko privoščili nakupe pa da jih opogumimo da gredo v trgovino … se mi zdi to zelo zelo ključno mhm eee za te razmere ki jih imamo danes pa sploh če upoštevamo tist stavek ki sm ga na začetku omenu mhm kot bomo slišali v nadaljevanju ekonomista vašega kolega [ime] [priimek] je eee Slovenija v tej finančni krizi nemočna je odvisna od dinamike na globalnem trgu lahko pa kot pravi eee [ime] [priimek] ublažimo posledice krize na potezi je torej država eee kakšne more mora ukrepe sprejeti če jih nekaj nanizava na kratko ? no jz osebno sem prepričan da eee eee je eee treba se zavedat kje provzaprav živimo da živimo v Sloveniji ne eee v Sloveniji je tako da če opazujete to povpraševanje o katerem danes govoriva … je sestavljeno iz nekaterih elementov … ki sva jih na začetku že omenila pa eee recimo če vzamemo kvantitativno mhm … mhm približno domačega povpraševanja je štirndvajst milijard evrov približno štirndvejst milijard je tujega povpraševanja in približno enajst milijard je investicijskega povpraševanja kar pomeni seveda da tudi če nam izpade izvoz na primer za deset ali dvejset odstotkov mi lahko v določeni meri ta izvoz to povpraševanje nadomestimo z domačim povpraševanjem zato recimo jz zelo navijam da v tem trenutku država v resnici začne z nekaterimi investicijskimi deli da pravzapav z investicijami skuša obuditi slovensko gospodar gospodarstvo da krepi na ta način tudi domači trg ne s ker seveda ker druzga v resnici ne more narediti ker n na področju izvoza se pač stvari dogajajo v tujini tam so n eee predsedniki držav velikih držav po svetu pravzaprav po bolj pomembni kot gospod Pahor eee pri nas in eee zato eee seveda edino kar lahko naredimo seveda je da krojimo ta del povpraševanja seveda kar pomeni da zagotovo ne mormo v celoti rešiti krize in kar pomeni seveda da vlada mora pripraviti določene ukrepe s katerimi bo omogočila podjetjem da tudi pravzaprav ta krizna krizne mesece upam da ne kaj veli veliko več podjetja prebrodijo predlagam da prisluhnemo že omenjenemu [ime] [priimek] lejte jz sm zagovornik te ideje o tem da eee morajo tudi eee tisti ki so zaposleni v javnem sektorju nekako nositi v podobni meri posledice te krize ki jih bojo deležni tudi vsi zaposleni v realnem gospodarstvu kot vemo so se naročila eee naših izvoznikov znižala za petndvajset do petdeset odstotkov kar pomeni da bodo eee veliko podjetij zgubili posu se pravi bodo jim nekako morali eee seveda prilagodit se tud na strani al stroškov in bodo vrjetno zlo vrjetno bodo odpuščanja in znižanja plač po drugi strani bi blo zelo neracionalno če te tega ne bi delil tudi ostali v recimo v javnem sektorju ali pa upokojenci tko da je smiselno da se bodisi ne usklajujejo plače v javnem sektorju z rastjo inflacije al pa z rastjo produktivnosti in podobno velja za pokojnine sicer bomo na koncu imeli zlo razbohoten ja javni sektor ne ko bo samo realni del gospodarstva plačeval te stroške krize težko da lahko kdo pri nas eee ni vlada ali podjetja rešijo to krizo ker je enostavno problem je pršov od zunej se pravi mamo eee soočeni smo z zunanjim šokom z zmanjšanjem povpraševanja po i eee izvozu naših podjetij po drugi strani smo soočeni tudi z zmanjšanjem eee tujih finančnih virov s katerimi smo v preteklosti financirali kredite podjetij tudi za tekoče poslovanje in investicije se pravi ker je prišlo do prekinitve teh kanalov je enostavno eee naša podjetja niti vlada ne morejo nič n narediti se pravi kar mi lahko naredimo v tem vmesnem času je da se čim bolje prila prilagodimo oziroma da čim večji meri ublažimo te negativne posledice za slovenska podjetja in za posameznike za gospodinjstva eee se pravi po eni strani lahko država prek sanacije bank uredi da bodo eee banke spet začele posojat denar podjetjem in gospodinjstvom ker zdaj je to po po skorda povsem zamrlo po drugi strani pa seveda da z večjo fleksibilnostjo na strani trga dela eee nekako omogoči da bodo podjetja pač lahko z manjšimi stroški odpuščala zaposlene in da tis tiste ki bodo izgubili začasno delo ne eee bodo n nekako mel eee veliko socialno varnost se pravi da bodo dobili visoka nadomestila v višini al pa blizu višine dosedanjih eee plač tko da bodo mel neko socialno varnost to je podobno temu danskemu modelu fleksibilne varnosti se pravi ki jo dobijo recimo za prva štir leta do devedeset odstotkov na eee prejšnje plače kot nadomestilo za brezposelnost to pomeni ka kar veliko socialno varnost in v tem času se morejo pa zaposleni nekako prilagodit oziroma morejo se pre eee prekvalificirat za novo delovno mesto in seveda v v roku štiri let najdejo novo službo se pravi v tem času bi eee tisti ki bi eee zgubili službe lahko nekako eee se usposobili za novo delovno mesto tko da bi do konca krize že nekako eee eem meli novo službo torej Slovenija je povsem odvisna od eee dinamike trga izven naših meja tako je in prov zaradi tega mora na domačem t eee na domačih tleh narditi te pomembne korake v smeri sanacije bančnega sistema in v smeri bol fleksibilnega trga delovne sile da bomo čim bolj ublažili te negativne eee te negativne posledice te finančne krize in seveda moramo to narditi zdej preden bo tale udarni val ta cunami ki prihaja od svetovne gospodarske krize k nam resnično udaril naša podjetja in na Valu dvesto dva v Vročem mikrofonu gostimo doktorja [ime] [priimek] če se zgodi zmanjšanje plač v javnem sektorju koliko denarja bo predvidoma država privarčevala in kam se bo zlil ta denar ? ha na to vprašanje vam čisto natančno ne znam niti odgovoriti ne ampak kot sem že dejal danes eee ta denar pravzaprav se varčuje v javnem sektorju predvsem zato da se napolni proračun proračun pa rabi denar za podporo tistih seveda ki bodo zgubili delovna mesta za te politike oživlanja gospodarske rasti in tako naprej tako da eee je eee seveda je pa vprašanje ali mora zdej eee znova eee javni sektor plačati seveda za to n ne smete pozabiti da javni sektor je v preteklosti nekajkrat že pravzaprav plačeval določene narodnodospodarske cilje ki si jih je vlada zadala tako da tu nisem čisto prepričan da bi se s kolegom eee [ime] [priimek] čisto strinjal moram reči da tud jz nisem takšen pesimist glede tega da mi doma nič ne moremo narediti jz še enkrt poudarjam od celotnega agregatnega povpraševanja je štirndvajst milijard izvoza ne štirndvajst milijard domačiga povpraševanja enajst milijard investicij če bi imeli zelo aktivno investicijsko politiko v tem trenutku in tu se mi zdi da nekako država vlada s svojimi podjetji najbolj zamuja v tem trenutku to je to so zdej resni ukrepi stvar gori ne eee potem bi se lahko v določeni meri ta izpad na primer na v izvozu nadomestil z domačim povpraševanjem investicijskim povpraševanjem poglejte številke dvejset odstotkov manjši izvoz pomeni štiri milijarde pet milijard recimo da rečeva ne to seveda pomeni manj kot polovico investicij ki jih mamo v Sloveniji tretjina investicij ki jih mamo v Sloveniji če bi se investicije zelo zakuhale v Sloveniji ne tako kakor smo jih nekej let nazaj kuhali ko pravzaprav ni bilo bil pravi čas bi verjetno danes v vsaj določeni meri skompenzirali eee ta izpad povpraševanja na svetovni trg torej velik ključ je v investicijskem pogonu ampak pri tem banke v tem trenutku kaj dosti ne morejo pomagati kaj bi zagnalo ta in no jz mam o bankah svoje mnenje ne eee vi ne smete pozabiti da s kriza v svetu je v bistvu nastala na prej sva od začetku neki filozofirala o investicijah in varčevanju eee nastala provzaprov eee zaradi tega ker je nastalo nek enormen svetoven razkorak med investicijami na eni strani in varčevanjem na drugi strani provzaprov se je investiralo ne da bi bili zadi prihranki ne in tudi podjetja so z n n navadla se živeti drugače kot običajno v gospodinjstvi pa tudi gospodinjstva smo se navadla drugače živeti ne običajno smo najprej varčevali pa potem trošili … z zdej vs svet je trošil zadnjih je živel zadnjih letih tako da je najprej trošil … potem pa odplačeval … in to je bančni sistem omogočal seveda mhm … potem pa odplačeval … mhm in bančni sistem je nardil ta razkorak tako da krivda seveda je zelo težko reč a je to zej v bančnem sistemu ali je v tistih ljudeh ki so sprejeli kredite pa jih potem niso bili sposobni plačati jz mislm da je tudi v tem en resen problem ampak seveda eee usmerjanje reševanja krize zgolj na bančni sistem je zelo problematično in tudi v svetu se je pokazalo da tudi pri nas konec koncev da smo mi neke ukrepe na področju bančništva že sprejeli eem ampak provzaprov pravi pravih učinkov eee ni ne in jz mislm da eee ponekod po svetu se zlo razmišla o nacionalizaciji bank o bolj neposrednem poseganju države v banke eee pri nas se pa moramo zavedati da najmočnejše banke so provzaprov še vedno v rokah države ne kar pomen da ima država preko zvodov eee eee eem bi reku opravlanja tudi možnost da na te banke vpliva kako bodo vodile poslovno politiko in državne banke ne morajo sprejemati določeno stopno tveganja morajo se odpovedati včasih tudi visokim donosom recimo in delati za manjše donose tudi neprofitno v takih razmerah kot smo sedaj zato da provzaprov gospodarstvo dobi to kri ki ga nujno ki jo nujno potrebuje da lahko normalno živi zdaj bomo slišali še dve perspektivi eno perspektivo delodajalcev in pa eno perspektivo delavcov najprej direktor Gospodarske zbornice Slovenije in predstavnik Zrduženja delodajalcev Slovenije [ime] [priimek] ki pravi da ni nobenega dvoma več da bo obseg poslovanja v letu dva tisoč devet manjši kot so ga načrtovali kar pa več [ime] [priimek] predstavlja tudi manjši izplen za javni sektor z drugimi besedami povedano eem v javni sektor se bo nabralo manj prihodkov kar pomeni da bo potrebno temu primerno prilagoditi tudi stroške in zaradi tega kot pravimo zategovanje pasu je nekaj neizbežnega tudi pri plačah zaposlenih v javnem sektorju na to da bomo vsi skupaj zaskrbljeni ker bo padala potrošna ni druge rešitve kot ta da tudi javni sektor v letošnem letu porabi manj kot pa je načrtoval lahko rečemo da se nam obeta ali pa da je že pred nami provzaprov kriza potrošnje in da jo je treba dvignit kako vendarle če pa na drugi strani bomo zategovali pasove ? s tiskanjem denarja ali dodatnim zadolževanjem zato da bi dvignili osebno potrošno ne bomo daleč prišli mi apeliramo da bi razbremenili gospodarstvo davkov in prispevkov na ta način da bi gospodarstvo vlagalo v nove investicije v nek nov zagon predvsem na področju tehnologij trženja osvajanja novih eee trgov se pravi internacionalizacije sodelovanja z znanostjo in tehnologijo in tako naprej ne pa z neposredno osebno potrošno če bi samo osebno potrošno dvigovali v tem trenutku misim da bi gospodarstvu naredili veliko škodo vendar kot rečeno potrebno je ugotoviti da enostavno ne bo dovolj preliva da bi vse te plače pokrili in zato tudi pri nas morebitno sledenje ali zaostrovanje na sindikalni strani ne more imeti kešnga pozitivnega razultata razn tega da bomo vse skupaj še bolj razburkali in nardili vse bolj megleno in motno in ne bomo videli pravih rešitev menite da če bomo nižali plače javnemu sektorju se lahko izognemo številnim odpuščanjem ? imamo eno ali drugo alternativo mi smo to tudi že javno izrazili rekli smo če so že mogoče sindikati v letu dva tisoč osem dosegli s kolektivnim pogajanjem v javnem sektorju višje plače potem se bodo morali sprijazniti da bodo te višje plače za manjšo manjše število zaposelnih se pravi ali bodo imeli približno enako število zaposelnih ali pa bodo imeli višje plače vendar bistveno manjše število zaposelnih [ime] [priimek] morda kakšn kakšen komentar ? no jz gledam zelo drugače na zadevo eee moramo se zavedati da seveda takšno stališče izhaja iz prepričanja da kriza nastane zarad tega ker je bilo gospodarstvo predrago predrago pa je bilo zato ker je cena delovne sile previsoka bruto cena delovne sile ampak mislm da vsi dobro vidite v tem trenutku da hladilniki iz Gorenja niso bili predragi na svetovnem trgu da avtomobili niso bili perdragi ki smo jih kupovali so se nam zdele cene kr primerne celo stanovanja ki so sicer zelo draga v Sloveniji nasploh niso bila tako draga v svetu ne hiše niso bile predrage ni problem v tem da je blo neki predrago ne mhm in seveda kar je še zelo pomemn problem je to kar smo prej dejala da je nastal nek velik razkorak ne med tem kaj si lahko mi privoščimo a ne in kaj provzaprov zadi ustvarjamo ne in to je nastalo v realnem sektorju ne v javnem sektorju če v Sloveniji danes govorimo recimo pretekla leta opazujemo jz sm zelo veliko govoril mnogi se niso z mano strinjali da smo tak da smo pregreli slovensko gospodarstvo ampak ni ga pregrelo s eee ni ga pregrel javni sektor pregreli so ga ludje v podjetjih menedžerskih odkupih številnih investicijah v državnih podjetjih po cesti in še marsikje kjer ni bilo zadi prihrankov ne Slovencev pač pa smo najemali tuje kredite t kredite v tujini da smo lahko to investirali in seveda zdej se naj išče rešitev mora se iskati rešitev tam kjer je provzaprov problem nastal ni nastal v javnem sektorju javni sektor bo tu tako in tako sodeloval ampak a veste danes govorit kako recimo zmanjšati prispevke za pokojninsko zdravstveno blagajno je v bistvu skrajno nevarno ne ker potem pomeni da bo se s celo tiste dobrine tiste bonitete ki jih danes imamo ludje v Sloveniji ki nam ohranjajo sociova socialno varnost pravzaprav prizadeli eee v kriznih razmerah je zdravstveno varstvo ključno in prizadet zara z zmanjševanjem te eee prispevkov recimo k eee zdravstveni sektor je zelo nevarno na drugi strani se pa moramo zavedati te pris te zmanjšane prispevke če bi takšno politiko peljali sej v tem trenutku je nimamo bi seveda menedžerji zlo z lahkoto porabili dobrih in slabih podjetjih ja krizo lahko rečemo da so zakuhali tisti ki so imeli že d tako ali tako ekscesno visoke plače no zdaj pa moramo vsi ostali nositi stroške njihovih napačnih odločitev njihovega lahko rečemo celo pohlepa seveda predlogu zniževanja plač v javnem sektorju se upirajo delavci čeprav po besedah eee kot šli slišali [priimek] [priimek] eee zaostrovanje sindikatov ne more imeti pozitivnega učinka tako vsaj pravi no zdej pa predlagam da prisluhnemo kaj pravi predsednik Zveze sindikatov Slovenije [ime] [priimek] zaposleni v javnem sektorju niso samo zdravniki ne sodniki ne visoki državni uradniki in je hudo narobe ocenjevat eee standard teh ljudi po teh skupinah v javnem sektorju je tudi velika ogromna skupina ki sodi v eno grdo brezosebno ime administrativno tehnično osebje ljudje ki delajo in garajo in majo nizke plače eee so pod mobingom stresi mogoče edino imajo še srečo da do zdej eee jih niso odpuščal živijo pa težko in vsak poseg države kar tako v javni sektor v imenu varčevanja ne torej tudi po standardu teh ludi ki niso v teh spremembah tudi plačnega sistema nč kej dost dosegl ne bi bla izjemno velika velika napaka do teh ludi in temu jz eee odločno nasprotujem potrebno je pri iskanju izhoda iz te krize vedet kdo je to krizo povzroču niso povzročil delovske plače ne delovske pravice ampak požrešnost lakomnost nosilcev kapitala ki so po dobičkih pozabili v katerem svetu živijo tam je potrebno pokazat s prstom ne pa pri delovcih in zard tega tudi sedaj tudi v Sloveniji za reševanje bank bančnega sistema se vedno najde denar pri delovcih in delovkah ko pa mi iščemo en miljon evrov da bi rešl eno podjetje drugo podjetje dvesto tristo delovnih mest pa ne vse se spet zgrne na tega delovca oziroma dolovko račun za to krizo in vse grde posledice se vali spet na delovstvo in zarad tega se mi temu upiramo to ni prava pot to ni rešitev te krize ampak poglejte kaj se dogaja v Sloveniji v Sloveniji za mnogo in preveč ljudi jih bolj skrbi ali bodo eee ti najbogatejši ludje v Sloveniji ki so se zakreditiral imel možnost vračat te kredite to je osredna tema osredna tema bi mogla bit da na tisoče ludi ki majo štirsto petsto tristo pedeset evrov imajo ravn tko kredite sam so vzel kredite zato da lahko preživijo kako bojo ti vračal v trenutku ko se jim znižuje plača za deset procentov če se znižuje tudi delovni čas to so prava vprašanja in tukej mislm da bi bi moral drugač se pogovarjat v Sloveniji pa to ne počnemo in ob tem je še [ime] [priimek] dejal da bi morala država ko je vse več ljudi na zavodih za zaposlovanje zaščititi te ljudi z dvigom nadomestil in trajamnjem trajanjem nadomestil ampak eee to stane za to je potreben denar [ime] [priimek] kaj lahko na to rečeva ? ja sej to sva že dejala ne seveda država išče ta denar in ga išče v javnem sektorju kjer ga je najlažje iskati ne eee sej eee gospod [priimek] ni govoril samo o javnem sektorju čeprov se morate zavedati veste javni sektor ima prav na nek način on je sicer govoril samo o teh delovcih ki so slabše plačani ampak jz prihajam z univerze asistent z doktoratom veste ima plačo ki je skorajda sramotna če mene vprašate recimo tudi on ni on je zelo prizadet človek recimo v takih razmerah ne tako da je treba bit res previden kje se potegnejo poteze da se zagotovo nek denar tle dobit ampak kar počez recimo pa ne ne in še enkrat poudarjam eee in eee v tej meri se strinjam z gospodom [priimek] čeprav seveda ne želim da me zaradi mojih stališč on tam zaposli ne pri sebi ne ampak gre bolj za to da se moramo res lotit pravih problemov da bomo stvari rešili ne eee s seveda mi lahko eee r vsaka kriza se reši na ta način in v zgodovini se je to že nekikrat pokazalo da pač eee nastane velik zastoj recimo eee gospodarske dejavnosti nastane ogromno brezposelnosti mezde padejo in počasi na ta način ker pač mezde padejo profiti narašča dokler ne raste tako da spodbudijo kapitaliste da investirajo klasična zgodba o vsaki krizi tudi o tej krizi ampak tisto kar je seveda ker nismo v srednjem veku ne na nek način ampak smo v eni družbi ki poskuša reševati stvari bi reku v družbenem interesu seveda veliko vprašanje n jz mislim da čez nekaj let bomo govorili al smo bli v tem uspešni ali ne ali lahko krizo premagamo ne da bi ta scenarij preživeli ki gre seveda vedno na račun delovcev ne in jz osebno sm prepričan da je kr nekej potez in da s tudi vlade po svetu ki so zelo klučne kot smo že prej dejali za ta zasuk delajo v resnici v tem da poskušajo generirat povpraševanje na različne način ne samo da ga generirajo povpraševanje zlasti recimo ameriški primer mi je všeč ampak v resnici generirajo povpraševanje na tistih sektorjih ki lahko tudi pripeljejo do bolj učinkovitega gospodarstva jutri in to je ta prava pot zelo na kratko doktor [ime] [priimek] za konec eee kakšn bo po vašem mnenju izplen te finančne krize ? bo izplen tak da bo delavca potisnil tako globoko da bo v prihodnje se sprijaznil z oklestenjem delavskih pravic ali eem bo izplen tak da bomo postali vsi bolj racionalni ? oh eee jz sploh ne verjamem da se bo svet ne vem kako veliko spremenil ne zato ker eee k svet pravzaprav pozna en sam sistem in to je tak kapitalizem kot ga imamo danes povsod po svetu ki je relativno reguliran jz mislm da se bojo spremenile eee spremenile stopnje reguliranja država bo bistveno bolj v prihodnjih letih regulirala g eee gospodarstvo in zasebni sektor in jz mislm da delavec bo kar dobro preživel vseeno tak eee ta ta čas ne je pa res neki in to se moramo zavedati vsi da tista zelo bahava in bogata leta dve leti nazaj tri leta nazaj da tistih pa ne bomo hitro dočakali doktor [ime] [priimek] hvala lepa za obisk v studiu … Vala dvesto dva prosim … prosim