Pogovor z gostom, jezikoslovcem etimologom. [Gos] snemanje Mateja Strmšek transkripcija MatejaS 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Pogovor z gostom, jezikoslovcem etimologom. 2009-07-13 Radio Ognjišče 2009-07-13 Ognjišče, Naš gost celotna Slo Ljubljana 2009-03-14 spoštovani poslušalci drage poslušalke današnja oddaja Naš gost bo nekoliko znanstveno obarvana predstavili vam bomo znanstvenika in intelektualca jezikoslovca etimologa profesorja [ime] [priimek] lepo pozdravljeni dober dan eee gospod [ime] [priimek] sem kaj izpustila pri tem eee naslavljanju ? oh pri teh naslavlanjih je vedno vedno težava če smo eee čisto natančni potem sem izredni profesor doktor eee [ime] [priimek] ampak to eee to bi jz rekel je je stvar napuha bolj kot kot kekšne eee res kot bistva kot dejanskih stvari s katerimi se moramo ukvarjat no skromnost je pa tudi lepa čednost a ne ? to bo vse no sej nisem ravno skromen kot eee gospod eee [ime] [priimek] naj kr povem da sm vas na pogovor povabila zato ker sem zasledila eee dober intervju z vami eee z jezikom se ukvarjate verjetno že od takrat ko ste se naučili govoriti kako je izgledalo vaše otroštvo ? ste bili eee posebej zgovorn otrok ? mmm ne mnda niti ne mene je v otroštvu zanimalo marsikaj eee kolesarstvo hoja v hribe eee literatura eee najprej eee seveda naša slovenska eee klasična Jurčič zlasti Kersnik Levstik kasneje Cankar in potem antična takret smo ravno dobivali eee dobre prevode in pa seveda jeziki eee v sendesetih letih je bilo na nek način mnogo manj možnosti za učenje tujih jezikov in potovanja pa vendar nekaj je dala šola eee nekaj sm se naučil sam eee čeprov veliko več teorije kot prakse eee to pa za moje kasnejše delo niti ni bilo eee tako slabo morda celo prednost mhm da je bilo več teoretičnega kot praktičnega znanja eee kdo je odločilno vplival je bil kdo da bi lahko rekli eee to je pa človek zaradi katerega sem potem začel ta in ta študij ali je odločilno vplival na vaše nadaljno življenje in delo eee meni se je od nekdaj zdelo nepojmljivo imenitno eee da je besedam mogoče ugotoviti izvor najti njihove prvotne pomene eee v gimnaziji so me poleg matematike zanimali jeziki predvsem latinščina za katero me je navdušila profesorica [ime] [priimek] eee s pomočjo latinščine se mi je pojasnil izvor marsikatere besede v glavnem seveda tujk kot so recimo sinus tangens s pomočjo grščine pa na primer trigonometrija ali aritmetika če ostanem pri matematičnih izrazih eee po maturi sm se hotel vpisati na klasično filologijo in slovenščino vendar je naključje hotelo drugače naključja vrjetno niso čisto slučajna stvar na informativnem dnevu eem namreč nisem našel oddelka za klasično filologijo našel sem pa oddelek za primerjalno indoevropsko jezikoslovje za katerega prej sploh nisem vedel pri pri poslušanju predstavitvenega govora ki ga je imel takreet eee profesor [priimek] kot eee naš eee zelo znan indoevropeist eee sm nekako ugotovil da mi to ustreza še bolj kot klasična filologija ki je je provzaprov samo latinščina in grščina s pomočjo indoevropskega primerjalnega jezikoslovja ugotavljamo izvor in prvotni pomen zares velike večine naših besed in to ne samo izposojenk temveč tudi eee predvsem bi rekel tudi eee domačih eee to jezikoslovje nam na primer omogoči da ugotovimo izvore in prvotne pomene besed kot so gnezdo jajce dež sneg števnika sto in mnogih drugih če vas lahko samo malce prekinem meni se to zdi eee zelo visoka matematika jezikoslovci najbrž imate prijeme teorijo in vso znanost eem da veste in znate to narediti in razložiti kako brskati po arheologiji ko pa nič oprijemljivega ni ? eee veliko je oprijemljivega kaj ? zelo veliko to je seveda cela znanost jst na Filozofski fakulteti imam eee enoletni eem kurs tečaj eee k v katerem dve uri na teden študentom razlagam uvod v etimološko metodo in to je samo uvod eee torej met etimologija ima svojo metodo eee metoda po grško pomeni nekako pot do cilja eee ki ima svoje zakonitosti in te zakonitosti so v eee nekem segmentu provzaprov čisto matematične torej matematično se da ugotoviti ali nekaj drži ali nekaj ne drži etimologija ni veščina ugibanja to je bistvo ne etimologija ima svoja spoznavna sredstva ima svojo metodo s katero kaj ugotovi ali pa reče na tej točki tukaj ne moremo več naprej če eee pogledava ja mislm ne morem razlagat eee uvoda v etimološke metode v etimološko metodo tukej ker to konc koncev poslušajo študentje drugega in tretjega letnika ki imajo za sabo že vsaj izpit iz historične fonetike in morfologije torej osnovnih zakonitosti eee eee historične fonetike in morfologije jim niti ni treba več razlagat gre samo še za kombinacijo eee raznoraznih prijemov ki privedejo do etimologije tako da eee provzaprov za za neko širšo javnost eee je mogoče povedat kekšno zanimivost ni je pa mogoče utemeljit torej jz vam lahko povem da recimo eee jajce ne da je v besedi jajce ki pozna z ki ima sorodnike v tako rekoč v vseh indoevropskih jezikih od stare Indije do Irske eee da se v tej besedi skriva isti koren kot v stari indoevropski besedi ki pomeni ptiča v latinš latinsko je avis ovum avis konc koncev v latinščini že da s daje slutit neko podobnost čeprov podobnost nikakor ni argument to je treba povedat čeprov na prvo žogico mislimo ne da neka podobnost vleče skupaj nekako laično eee lahko ja lahko ne to je odvisno od primera ne včasih je podobnost zavajajoča in eee podobnost eee podobnost pač ni argument to bom rekel ne eem imamo recimo eee ptičja krila in pa krila pri pri žuželkah pri metulju recimo oboje podobna so si ne pa vendarle vemo da to n nista sorodna organa da je ptičje krilo nastalo iz prvih nog plazilcev eee in da je eee da so žužel kr krila pri žuželkah n niti ne vem kaj res ne ve ampak niso skratka v sorodu z eee s prvimi nogami eee plazilcev eee tako da podobnost je zavajajoča eee če vas lahko še naprej vprašam eee če se vrneva na ta indoevropski bazen za Fince in Madžare pravijo da ne spadajo v to skupino se pravi da imajo verjetno korene besed eee eee da jih zajemajo čisto od drugod je med tema dvema kaj sorodnosti med tema dvema velikima skupinama ? no eee seveda je eee če si mejčkeno poenostavljeno predstavljamo potem eee si jezike predstavlamo v obliki drevesa torej deblo je recimo tisto eee indoevropsko indoevropski prajezik ki se govorili ki so ga govorili naši predniki pred približno pet tisoč leti in eee pač iz tega jezika so se oziroma govorci tega jezika so se razselili na na široko področje od Indije do Irske oziroma Španije še bolj na zahodu in eee jeziki se pač u iz generacije u generacije eee iz generacije v generacijo spremijajo in v teku pet tisoč let se pač spremenijo tako da se razlikujejo tako kot se na eni strani današnja indijščina razlikuje recimo od španščine ali irščine in eee to so veje tega drevesa ne mi smo na vrhu slovenščina irščina eee hindi in tako naprej sevede na različnih eee koncih tega drevesa eee ugrofinski jeziki kamor spada spadajo madžarščina eee kot naša soseda in eee potem estonščina in finščina in eee še drugi finski jeziki eee so eee po vsej verjetnosti z našo indoevropsko skupino tvorili neko praskupnost ne pred pet tisoč leti ampak morda pred osmimi devetimi eee tisočletji eee moj profesor eee [ime] [priimek] eee on se je ukvarjal tudi s temi vprašanji in je ugotavljal kakšne so te povezave spet na osnovi nekih matematičnih eee zakonitosti torej n na osnovi fonetičnih zakonitosti ki imajo eee ki imajo vrednost matematične točnosti mhm … če … mhm in je prišel do do presenetljivih zaključ eee profesor [ime] [priimek] kaj bi dali za eee to je zdej taka bi bila prov fantastična znanost za zvočni zapis tistega jezika ? od takrat ki ga zdej tako s težavo razgra razglabljate in skušate ugotoviti kako je takrat zvenelo eee ja mi si seveda domišljamo da kr približno vemo kako je iz zvenela praindoevropščina že Šlajher je v devetnajstem stoletju napisal eee celo oziroma prevedel basen neko basen grško v praindoevropski jezik danes s so seveda to malo popravili ne eee opremili še z nekimi glasovi tako imenovanimi larengali za katere v devetnajstem stoletju niso vedeli eee in jz mislim da zelo verjetno da da je tako nekako zvenelo da se je recimo volku reklo vlko vlkos v nominativu vlkosja v genitivu to n to so stvari kr kr gotove provzaprov ker n na s primerjalnim jezikoslovjem pridemo pridemo do teh eee rezultatov in do drugačnih tako rekoč ni mogoče prit je pa seveda primerjalno jezikoslovje eem je stestirano recimo na romanskih jezikih ne kaj lahko iz romankih jeziki jezikov zdej sklepamo o latinščini če latinščine ne bi poznali in res pridemo kr do do do eee takšnih rezultatov kot jih je kot so bili znani v latinščini mhm … mhm tako so neka odstopanja ampak vendar zdejle bova eee besedo prepustila glasbi izbrali ste Žaka Brejla imate radi francoski šanson in šanson na splošno ? eee ja ja kr zakaj pa ? težko rečem iz mladosti ven to s to je provzaprov glasba moje mladosti pa jo poslušajmo doktor [ime] [priimek] je moj sogovornik o jeziku o njegovem izvoru govoriva prejle sva šle pet tisoč let nazaj pa osem tisoč let nazaj se pravi korenine tega jezika so bolj ali manj človeštvu eee skupne kaj pa recimo določene besede ? eee s kolikšno gotovostjo lahko rečemo da je ta beseda res tukaj in tukaj doma in da pomeni to in to in da je pomen iz tega ven speljan ? eee praviloma velja kolikor mlajše so besede toliko lažje jim je ugotoviti izvor in njihov eee prvotni pomen eee besede se pa za besede pa ugotovimo da so relativno mlade če eee so znane samo v enem ali samo v ožjesorodnih jezikih to je recimo če vzamemo eee primer pohleven pohleven je samo slovenska beseda vsakdo vidi v njej eee da vsebuje isti koren kot hlev vendar kako od pohlevnega priti do hleva oziroma o obratno od pohlevnosti do hleva je pa že stvar etimologa najprej pogledamo besedo seveda eee eem morfološko besedotvorno in ugotovimo da je pač eee obstaja velika možnost da je tvorjena tako kot pokončen eee iz to je iz predložne zveze po hlevu torej živali ki živijo po hlevu so pohlevne v nasprotju s tistimi ki živijo v gozdovih ki so divje tako da eee pohlevnost je prvotno provzaprov eee lastnost domačih živali tistih ki živijo po hlevu to so eee govedo ovce drobnica in eee podobni torej ta beseda je relativno lahka ker niti ni tako stara nastala je v slovenskem jezikovnem razvoju ker je ne pozna niti hrvaščina torej ni stara več kot kakšnih tisoč let lahko celo manj so pa besede ki so ki so precej starejše recimo dež je beseda ki je praslovanske starosti eee v hrvaščini je dašt v ruščini došt in tako naprej ugotovimo pač da da je eee u da je beseda znana v vseh slovanskih jezikih in če je v vseh slovanskih jezikih znana je zelo vrjetno da je podedovana iz iz praslovanščine s pomočjo primerjalnega jezikoslovja jo potem rekonstruiramo kakšna je bila v praslovanščini in to je nekako du zdju eee se glasilo du zdju dž d došt dež po naše takšna je njena fonetična pot in na praslovanski ravni jo lahko morfološko razgradimo tukaj vidimo da gre za zloženko da gre za eee da je prvi člen takšen kot v starniskem duz kar pomeni slab pa grško dus pomeni slab drugi je pa korenski del je pa zelo verjetno isti kot ga imamo v praindoevropskem eee praindoevropski besedi ki pomeni nebo eee in če to zložimo skupaj ugotovimo da je dež provzaprov slabo nebo kar je čisto razumljivo eee so potem še starejše besede že prej sem omenil jajce eee v jajcu ki je sestavljenka nekako šele na indoevropski ravni torej pet tisoč let nazaj približno ugotovimo da je noter ista beseda kot ptič da spredaj pa je nek eee nek predlog ki je pomenil pri torej jajce je po tej razlagi ki je zelo verjetna jz bi ji dal devedeset odstotkov vsaj je tisto kar se nahaja pri ptiču in to je dejansko res nekakšen priptiček bi rekli ne in vsaj eee z etimološkega stališča je torej problem ali je starejša kura ali jajce razrešen ne eee jajce je vsekakor mlajše od od kure oziroma ptiča modra veda ta etimologija zdejle mi prihaja na misel eee odstotek procent ja sto no ja eem zej odvisno kaj hočemo povedat ne od najprej je od odstotka si nismo zmislili slovani ampak je prišel eee iz zahoda in tam je bl je beseda z procent torej od sto centum je latinsko sto ne in eee eee potem smo mi provzaprov prevedli to besedo iz procent v odstotek eee kar je čisto čisto lep lep način tvorjenja slovenskih eee novih slovenskih besed eee koren je seveda sto eee če pa gremo etimologizirat besedo sto potem je tukaj že eee več težav ki so najprej čisto na slovanski ravni in tudi indoevropski eee gre nekako za isti isto bes izvorno isto besedo kot je v latinskem kentum centum berejo danes no grško hekaton eee hunt v germanščini eee šimtas v litovščini eee š eee satm v avestiščini in tako naprej eem kaj je to etimološko tej možnosti bi dal spet vsaj devedeset odstotkov to je verjetno deset desetic k ko je pri štetju prišlo do eee devet desetic so potem še eee čeprov so imeli že desetiški sistem rekli deset desetic in to skrajšali v tkm tm tkm tm je dala kmtom in to v starem disko šetam naše seto in tako naprej no ampak to so to so že nekolko težje stvari ki zahtevajo eee razumevanje vsaj indoevropske primerjalne fonetike torej glasoslovja preveč za danes eee se vam zdi gospod [ime] [priimek] da mora biti človek prav mahnjen na te reči da da to predeluje in prebira da mora imeti nekaj v sebi kar ga žene eee k tej znanosti pa sej je za vsako znanost verjetno tako da te nekaj mora gnati n verjetno da je res za vsako znanost tako eee to te mora pač eee resnično eee zanimat sicer sicer misli odplavajo drugam mhm ker eee gre za to da da provzaprov človek porabi eee ogromno nekega časa ki je ki ki bi lahko bil neproduktiven ne recimo eee ko se samo sprehajaš sam ne ali ko se voziš s kolesom ali eee ali ko se ponoči zbudiš pa pol ure ne moreš zaspat tuhtate kaj tačas ? … mhm … mhm o čem takrat razmišljaš … ne to je eee to je tisto vprašanje in če takret eee tuhtaš o besedah in teh stvareh potem ja s temi besedami je tako da verjamem da se tudi vam ki ste tako globoko v njih večkrat kej zavozla pa ne najdete štrene eee kaj pa je vaše zadoščenje pri tem eee tuhtanje tuhtanju ko se pomen nenadoma razkrije se vam je kdaj sanjalo kaj da ste odkrili ? ja ja tudi tudi tudi v sanjah se kej zgodi ja od kod je ? ker eee očitno človek tudi eee med spanjem eee kej razmišlja oziroma delajo drugi deli možgan podzavest podzavest ja in eee so stvari ki so uporabne tudi tudi iz spanja mhm od kod beseda sanje ? sanje sn ne sn od spanja ? seveda spanje je sorodno ne eee sanje je tvorjenka iz praslovanska iz besede sn torej sn snje je dala sanje v slovenščini to je popolnoma normalno eee sn je pa ista beseda izvorno ista beseda kot kot grško hipnos k prav tako pomeni eee spanje eee somnum eee v latinščini somnus moškega spola je menda gre za eee tvorjenko iz korena ki pomeni spati in ga imamo tudi v našem spati torej svep spati in supnos eee je dalo naše sn in grško hipnos in in sorodno to je praindoevropski koren s pomenom spati mhm eee [ime] [priimek] zdejle bova eee besedo spet dala glasbi Mocarta že poslušamo v ozadju eee pravijo da je Mocart v glasbo prelita matematika natančnost in pri vaši znanosti gre tudi za te stvari vam je zato blizu ? eee verjetno čeprov Mocarta jemljem bolj eee čustveno z jezikoslovcem doktorjem [ime] [priimek] se pogovarjava o jeziku o izvoru čeprav eee grd oziroma lep jezik ni predmet vašega zanimanja pa vendarle hočeš nočeš naletite v medijih na tak in drugačen jezik na tako kulturo govora in drugačno eee včasih ko slišimo kekšne neprimerne besede ali eee recimo da se kdo ne potrudi z rodilnikom pa s polovičnim vikanjem pa rečemo ja ta pa šlampa da je to jezikovna šlamparija vas vse to zadene prizadene ? eee kot etimologa moram rečt da ne eee kot človeka pa seveda ne vsako leto bolj eee v mojem pojmovanju če greva zdej na na eee ta etimološki vidik eee seveda ni grdih besed eee so besede ki pomenijo kaj grdega kot na primer sovražnost zavist eee pa se bodo vsem zdele čisto lepe te besede in so besede ki niso primerne za boljšo družbo pom pomenijo pa povsem vsakdanje stvari kot so recimo kešni kočljivi telesni deli in tako naprej eee besede same po sebi so provzaprov kot nedolžna bitja kot majhni otroci ali živali eee same po sebi ne morejo biti grde beseda pa nam je lahko bolj ali manj všeč tudi jezik način izražanja nam je lahko bolj ali manj všeč in če nam ni potem seveda negodujemo ampak vse to je normalno in prav jezik prav na ta način živi se kaže v vseh svojih podobah všečnih in nevšečnih kultiviranih in nekultiviranih kakor celovita pokrajina potrebuje negovano njivo pa eee nedotaknjen gozd pa eee kaj vem strme vrhove in še kaj drugega tako tudi jezik za polnost svojega življenja potrebuje vse od kanonizirane literature prek narečij do pogovornih jezikov slenga grafitov spletnih blogov in sporočil esemes ki so večkrat napisani kar brez samoglasnikov seveda pa se spodobi in prav je da ima vsaka vrst vsaka zvrst jezika tudi svoje mesto v knjigah je to knjižni jezik v medijih je publicistični ki je knjižnemu zelo blizu doma govorimo pogovorno ali v narečju grafit pa naj bo seveda v slengu bolj me žalosti tisto ko berem grafite v slabi angleščini ampak tudi to ni nič novega v Pompejih kot vemo so naš v Pompejih se je govorilo oskijsko to moram poda poudarit leta osemdeset v Pompejih so našli grafite v slabi latinščini eee res pa je da je oskijščina kakšnih sto let kasneje izginila z zemeljskega površja in se je govorilo samo še latinsko eee bi lahko razložili eee prej omenjeno šlamparijo ? eee šlamparija eee eem nemškega vsekakor mislim da stvar pomeni ohlapen eee da gre prvotno za način oblačenja šlampik šlamprik ja eee ni mi čisto prizentno morm priznet eee mislim pa da je stvar o ohlapnosti torej ohlapno oblačenje je bilo prvotno šlampasto in to se je eee pre eee nekak preneslo na vse druge … eee na vsa druga področja kjer smo prav tako lahko ohlapni oziroma šlampasti ne mhm … meni zdaj prihaja v misel površnost pa tudi pri površnosti gre verjetno za neko površino in pokritost ne ? eee pri površnosti gre za to da ne gremo v globino ne mhm to je kalk po nemškem ovaflehlih eee ki je tudi površen torej vidimo samo kaj je na površju ne pa kaj je spodaj to je nekolko druga eee lastnost čeprov v večkrat eee imajo isti ljudje obe mhm eee se vam zdi da se Slovenci pretirano ukvarjamo s svojim jezikom kulturo nenazadnje eee je to nekaj kar nas najbolj dela za narod ne ne moremo se pohvaliti da imamo veliko državo saj nas je komaj za eno majhno predmestje Pekinga Kitajcem se zdi smešno ne da imamo svojo državo eee tako je to ne jezik je provzaprov edino kar nas zares opredeljuje eee mi imamo kulturo eee recimo u umetnost religijo in vse drugo kar še spada v območje kulture eee provzaprov zelo podobno ali pa celo enako kot naši sosedje Italjani Avstrijci Madžari in Hrvati eee samo jezik nas je tisto kar nas zares loči od njih in to zakaj e i zaradi tega jezika ne smo provzaprov iz naroda postali nacija in zato imamo svojo državo smo pač v stadiju kot so trenutno vse evropske države da i narodi želijo imet svoje nacionalne države in s to je seveda v tem trenutku vse lepo in prav meni se ne zdi da bi bili da bi se mi bolj ukvarjali bolj recimo pretirano ukvarjali z našim jezikom eee bolj kot drugi mislim da da ne bolj samo drugače morda bolj po slovensko eee kar zadeva jezik pa recimo Slovenci sploh nismo tako konzervativni kot bi si človek lahko na prvi pogled mislil saj novosti ponavadi v obliki tujih prvin zelo radi vnašamo v svoj jezik in to niso samo prevzete besede ki jih kar mrgoli temveč tudi miselnost eee pust smo imeli pred kratkim eee p v besedi pust tiči romanska miselnost gre za eee skrajšavo iz besede mesopust torej označuje čas ko se začenja štiridesetdnevni post in tega so nekdaj res držali tako da do velike noči niso jedli nobenega mesa eee mesopust pa je prevedeno dobesedno prevedeno iz starejše italjanske zveze karne levare ki prav tako pomeni pustiti meso eee in iz tega karne levare se je seveda potem v današnji italjanščini razvil karnevale in od tod imamo naš karneval tako da je v našem pustu ista miselnost kot v italijanskem karneval to pa je dejansko romanska eee krščanska eee miselnost eee dalje recimo v števnikih od enandvajset do devetndevedeset Slovenci štejemo drugače kot drugi Slovani mi imamo enaindvajset ne pa dvajset in ena kot pri ostalih Slovanih to je vpliv nemščine tako kot v nem nemškem ajnundcvancig je tudi pri nas eee vpliv nemščine je bil skozi visoki srednji vek pa vse do razpada avstro ogrske monarhije na večini slovenskega ozemlja pravzaprav zelo velik eee kaj vem za mnoge besede za katere bi se nam danes zdelo da da so popolnoma lepe slovenske seveda so lepe slovenske ampak so izposojene iz nemščine ali prek nemščine kot so recimo kuhinja pa mlin no mlin je provzaprov že p vprašanje a je samo romanski je iz romanščine ampak verjetno je prek nemščine eee potem je pek je takšna beseda ki bi jo vsi povezali s peči pa ni res ne pek je popon popolnoma dokazljivo nemška izposojenka potem je recimo tukej beseda maček seveda ne maček v pomenu žival ampak v pomenu slabo počutje po prekrokani … noči hengouver hengouver po angleško ja ampak nemško se temu teče kater ne kater seveda pomeni tudi žival maček mačka in in to slabo počutje zdej mormo poznat nekolko eee nemško kulturno zgodovino eee v lajpciškem narečju kjer je beseda kater prvič začela pomeniti eee slabo počutje po prekrokani noči v tem narečju oziroma v študentovskem slengu se je provzaprov razvila ta beseda študentje so seveda eee se učili grško in latinsko in študent ki je ponoči krokal zjutraj ga je hotela gospodinja zgubit eee z z zbuditi pa eee njemu se seveda ni ljubilo vstati pa je reku bom še malo spal ne ih hab kater imam kater je rekel in je seveda s tem mislu ne mačka ampak grško besedo katar kar pomeni vnetje sluznice zgovarjal se je skratka na bolezen v resnici je bil pa eee pijan prejšnji večer eee gospodinja seveda ni znala ne ne ne latinsko ne grško in je razumela da ima eee da ima študent mačka ne in potem se je ta beseda eee oziroma besedi maček v nemščini pritaknil še en pomen to je to slabo počutje in Slovenci smo to samo provzaprov nekritično prevedli tko da naš maček danes pomeni oboje tukaj je miselnost lajpciških študentov devetnajstega stoletja mhm eee prov zanimiva razlaga eem imamo tudi eee Slovenci kakšne zasluge eee za to da so naše besede v tujih jezikih ali več ? eee samo prevajamo imajo tudi drugi narodi kekšne iz slovenščine izposojenke ? eee so tudi takšne besede eee čeprov jih je malo eee najprej moramo razumeti da gredo eee kulturni tokovi v Evropi eee s tem pa tudi eee večina eee s tem pa tudi smer izposoje besed že od antike dalje naprej tako da se iz grščine izposoja v latinščino latinščina ki se je razvila v romanske jezike je potem dajala besede germanskim jezikom eee oboji skupaj torej romanski in eee germanski pa slovanskim ti pa seveda naprej recimo baltskim eee pa romunščini kot romanskemu otoku na na balkanu eee tko da tm notri je ogromno slovanskih besed seveda ne tipično slovenskih ker Slovenci vendarle ne mejimo na noben baltski jezik in na noben eee in tudi na romunski ne eee so eee besede eee ki so zares iz slovenščine in so danes znane v vseh eee v vseh eem zahodnih jezikih pored predvsem iz krasoslovja pri nas je Kras pač eee tudi krasoslovna veda je je precej stara na našem ozemlju precej zanimivih pojavov imamo tako je recimo beseda dolina jo najdete v vseh slovarjih angleških francoskih nemških in povsod piše da je iz slovenščine ker je pač to kraški … termin mhm … ni se pa uveljavilo to ne da bi se kras eee beseda kras eee prijela tudi v nemščini in angleščini ker je bilo prej že eee prevedeno v njihov jezik torej ne gre za prevod eee k beseda kras je prvotno ime in sicer ime sežansko tržaškega krasa in eee to ime se je v antiki glasilo karsus in eee iz tega karsus se je po regularni poti razvilo italjansko karso Slovani smo ga sprejeli kot karsu in potem eee prenaredili po svoje to je metateza likvid ki je nastopila v devetem stoletju zahteva pa da se vsak r ali l ki se nahaja pred eee bom reku za samoglasnikom in pred soglasnikom da zamenja svoje mesto s samoglasnikom tako je iz Karla ratal kralj iz melko je ratalo mleko in tako je iz karsa ratal kras slovenski eee Nemci so pa prevzeli besedo iz iz romanščine torej iz karso in dobili svoj kars in potem dodali svoj t tako da je karst v v nemščini tako kot je akst v angleščini pa eks ne recimo mhm … kaj pa potica ? eee potica potica bom povedal tudi o potici eee če vndarle končam s krasom ne je to eee je to tako da da so pač eee angleščina in ti bolj oddaljeni jeziki eee vzeli eee termin seveda iz italjanščine oziroma eee neke p recimo z italjanščine iz romanščine ker je to pač eee na nek način bolj prestižno kot eee jemat iz slovanskih jezikov eee potica eee potica je seveda čisto naša beseda eee v Beli krajini boste še slišali da bodo izgovarjali povtica eee in to je nastalo po moderni vokalni redukciji s povitica torej tista ki je povita je potica in to potico seveda najdemo potem tudi v Trstu jo najdemo tudi v Avstriji kot besedo eem kej prov daleč pa mislim da ni zašla no po ko ta obrobna področja ja tukej je seveda veliko slovenskih in eee besed u v robnih eee koroških govorih u v furlanščini recimo v tržaški italjanščini v beneški tudi še nekej v širši beneški eee v madžarščini seveda ampak domet domet slovenščine ni ravno velik kajti dva miljona ljudi pač ne gre ne ja eee doktor [ime] [priimek] v ozadju imamo brandenburški eee koncert Bah je eee tudi neka uravnoteženost eee čeprov ga poslušamo bolj s čustvi kot eee z matematičnim razumom eee ga poslušate tudi kadar kaj premišljate vam to pomaga je spodbudno ? eee težko bi rekel ne to je bolj bolj za sprostitev eee redkokdaj sem eee si privošču da sem poslušal glasbo ob tem ko sem eee kaj delal ampak Bah je bil eden od njih no je bil eee vzpodbujajoč bom rekel al pa še najmanj moteč eee v narekovajih doktor [ime] [priimek] prejle sva govorila da tudi slovenščina čeprav nas je malo prodira počasi eem v tuje jezike oziroma sem pa tja je kakšna kapljica besed tudi v tujih jezikih veliko bolj pa Slovenci eee sprejemamo zlasti iz angleščine ki je svetovni jezik eee včasih nekritično sprejemamo včasih besede lepo zamenjamo pa se primejo ene se ne primejo ene hočemo vsiliti da bi se za vsako ceno prijele poznamo med jezikoslovci tudi take ki malce eee silijo vso zadevo kako ve gle vi gledate na ta jezikovni purizem ? purizem ja sam na sebi provzaprov n ni tako slab eee saj nekako skrbi za eee večjo slovenskost slovenščine eee problem pri tem pojavu je da po pogosto prepogosto ni razumen zato ne deluje simpatično eee bom dal najprej simpatični primer če i smo imeli eee do nedavnega samo eee tujko tovster in smo jo nadomestili z opekač je to razumna poteza dobro premišljena in postavljena na pravem mestu beseda je namreč dobro narejena eee njen avtor če se ne motim je profesor Tomo Korošec eee s fdvja ki jo je seveda svojim študentom bodočim novinarjem eee povedal eee nekako vcepil novinarji so jo potem lansirali in stvar se je prijelaker je bila premišljeno zastavljena eee po drugi strani pa imamo eee primere ko ko resnično ne peljejo nikamor nekoč sem videl da je eee učiteljica eee v osnovni šoli nekemu učencu prečrtala besedo kucelj češ da ni slovenska eee pa je zelo lepa slovenska beseda eee sorodna je z glagolom prekucniti tako da nima ne vem kaj je učiteljici se pač ni zdelo da bi to bila slovenska beseda eee purizem ki je takšni takšni eee koraki seveda ne peljejo nikamor in mečejo na purizem izredno slabo luč v preteklem poldrugem stoletju je purizem želel izriniti predvsem nemške izposojenke eee kot so fajmošter farovž šparati šporget cajtunge farba in podobno ki jih danes eee pojmujemo kot nekak neprimerne grde besede u v knjižnem vsaj v zbornem jeziku pri tem pa je purizem seveda mirno spregledal eee izposojenke eee kot so eee malha malica krof eee flancat in podobno eee ne vem zakaj bi bile te eee sposojenke nekak lepše od o od farovža eee sploh ker smo moral potem za farovž uvoziti eee besedo iz Hrvaške eee podobno se je zgodilo recimo eee z našo farbo vedno je bila farba v slovenščini ne ampak v devetnajstem stoletju iz farbe postane barva zakaj ? zato ker je barva pač v češčini in mi smo besedo vzeli iz češčine nas pa ne moti da so čehi svojo barvo prevzeli iz nemške farbe eee in ne vem zakaj bi bila eee izvorno nemška prek češčine uvožena barva bolj slovenska kot naša farba ki ima vendarle že petsto šeststo let čeprov še vedno rečemo ne … da te kdo nafarba ne nabarva … če te kdo tako okrog prenese tradicije … seveda … seveda eee takoj ko zaidemo v frazeologijo u u nekej kar je kar je bolj ljudsko tam ni mogoče uporabljat takšnih umetnih vsadkov v slovenski jezik kar barva nedvomno je eee doktor [ime] [priimek] prava zakladnica teh eee razlag besed ste zdejle mi eee v misel spet prihaja beseda svoboda eee svoboda je je prastara beseda eee vsekakor je praslovanske starosti kar dokazujejo že iz konc koncev izposojenke v finščino to je nevapata eem in besedotvorje ki ga izkazuje ta beseda pa je eee s še starejše indoevropsko eee gre za zloženko iz eee istega korena kot ga imamo u u zaimku svoj v drugem delu eee ki se danes glasi sicer bod bil je pa prvotno pot eee je pa gre pa za isti koren kot je v gospodu kot drugi drugi koren v gospodu gospod ima dva korena ker je prav tako zloženka in eee prvotno eee pač je ta zloženka pomenila svoj gospod v češčini eee še danes pomeni eee je to naziv za za gospoda eee sicer pa je svoboden tisti ki ki je sam svoj gospod ne to je še to še danes provzaprov tako velja mhm kako je pa eee z naglasom besed ? naglas se tudi spreminja v zgodovini se je spreminjal eee vsekakor in zato obstajajo eee oziroma so ugotovljena pravila po katerih se je naglas spreminjal če imamo recimo v slovenščini oko očesa eee v vseh drugih slovanskih jezikih pa oko eee in pri nas imamo recimo tudi boga en bog dva boga al pa v genitivu je pač boga eem potem je to recimo pravilo ki je tipično slovensko in govori o tem da se cirkumfleks pomakne za en zlog naprej če ta zlog seveda obstaja v bese v nominativu bog se ni mogu prestavit ker se ni mel km ker je to zadnji edin in edini zlog u genitivu pa ja ampak to je eee stvar historične ak akcentologije s katero sn se nekdaj precej ukvarjal eee in so stvari kar lepo dognane mhm eee beseda bog je tudi iz eee tega praindoevropskega baga ja … ja res je mar ne ? Bog je eem po vsej verjetnosti bil edn od od slovanskih bogov poganskih eee niti ne kekšn večji bog kot je bil Perun eem ali eee eem je bil pa to bog eee bog deleža eee oziroma kr delež sam bi rekli ne kajti eee ko so si naši predniki eee razdelili recimo plen po lovu ali pa pridelke u skupnos u veliki družini ko so se te deleži delili je za te deleže pač moralo skrbeti neko božanstvo da je bilo to vse v redu in pravično in to je bil po vsej verjetnosti nek bog ki mu je je mu je bilo ime Bog in to da je beseda bog nekdaj pomenila delež eee še vidimo u u starih slovanskih še poganskih izpeljankah kot so bogat to je tisti ki ima veliko deleža kot je bradat tisti ki ima brado tako je bogat tisti ki ima boga ampak ne boga v današnjem smislu temveč temveč delež torej ki ima veliko nekih eee materialnih dobrin po drugi strani je pa ubog tisti ki tega nima a ne u pomeni proč stran kot je uiti je iti stran tako je ubog tisti ki je proč od boga ampak ne sevede spet našega boga temveč proč od deleža ki nima nobenega deleža tukaj je še poganska miselnost no današnja kristologija bi eee o tem našla marsikakšne vzporednice ob ob tem kar ste zdejle povedali zlasti pri tem imeti delež eee biti del tega ne eee prov gotovo ampak to eee tega se naši praslovanski predniki gotovo niso zavedali in niso na ta način razmišljali ne … kot naši kristologi današnji najbrž tudi ne tako etimološko eee no lahko si ogledajo to v etimoloških slovarjih ne konec koncev imamo paralelo tudi v latinščini kjer je dives pomeni bogat in je to beseda ki je sorodna z latinskim deus bog ne aha eee doktor [ime] [priimek] za konec eee bomo poslušali oziroma tik pred koncem eee Marlen Ditrih povejte mi zakaj ste jo izbrali eee Marlen Ditrih sm eee zelo rad poslušal eee ko sm bil vojak Jugoslovanske ljudske armade eee in sicer … eee vojsko sm služil najprej v južni Srbiji v Raški kje ste služili vojsko ? eee potem sm bu premeščen v Beograd kjer sem bil na vojaški gimnaziji profesor slovenščine eee kar je bilo zelo lepo eee vendar dolgčas eee do konca bi rekel in eee seveda mi je bilo u neko veselje eee da sem počel tudi kej eee hudo prepovedanega in to je bilo poslušanje Marlen Ditrih Lili Marlen in podobno eee h sreči sem mel pa oficirje okrog sebe tako nerazgledane da eee niso poznali Lili Marlen toliko boljše ne in se jim je samo čudno zdelo zakaj poslušam neko nemško glasbo ko imajo Srbi vendarle … tako ja eee doktor [ime] [priimek] s tem bova končala najlepše se vam zahvaljujem za ta prijeten pogovor upam da je bil prijeten tudi za naše poslušalce upam da se bova še kdaj srečala mene zanima še veliko besed od kod eee izvirajo in verjamem da je to za naše poslušalce tudi zanimivo eee vse dobro vam želim eee veliko pridnih študentov dobro opravljenih izpitov in eee zdravja in sploh vsega dobrega hvala lepa vam tudi za povabilo