Predavanje ob dnevu fakultete o najnovejših odkritjih v vesolju. [Gos] snemanje Darinka Verdonik transkripcija Andrej Tomše 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Predavanje ob dnevu fakultete o najnovejših odkritjih v vesolju. 2009-12-11 terenski posnetek 2009-12-11 javno predavanje MB Maribor 2009-12-11 dobro eee lepo pozdravljene kolegice in kolegi spoštovani gostje lepo pozdravljen gospod profesor [priimek] veseli me da ste si vzeli čas da ste prišli med nas in da b nam bote predavali tako zanimivo temo misim da je to danes pravzaprav na današnji dan ena od tem ki je res eee izjemno aktualna če se spomnimo malo nazaj smo vedno ob dnevih fakultete imeli nekako temo ki je bila posvečena ali Evropski skupnosti ali znanstvenicam ali našemu sodelovanju v gospodarstvu danes gremo v vesolje upam da je to prava pot po petdesetih letih razvoja visokega šolstva v Mariboru eee pravzaprav iz tistih začetkov tukaj so med nami naši spoštovani profesorji profesor [priimek] profesor [priimek] profesor [priimek] ki so eni od začetnikov sedaj prihajamo od elektrotehnike na najsodobnejša spoznanja kjer tudi upamo da bomo da rečem tako pristavli svoj lonček z študentskimi programi v okviru Ese in razvoju študentskega satelita tako da mislim da smo kar aktualni in profesor [priimek] lepo prosim če nam boste nakaj o tem povedali eee prov najlepša hvala prov najlepša hvala za najprej za tole povabilo zlo sem bil presenečen vzradoščen še bl sem presenečen k sem pršel v vaše prostore eee takih mende nimamo tisti žabarji tm v Lublani aaa potem eee takele publike se tudi redko najde tko da res bom mel čast kot je že omenu gospod dekan eem marsikekšne teme v preteklosti kot razumem so ble bl aplikativne in direktno vezane na nekatere rečmo temu popularne besede v naši družbi trenutno no ampak jz osebno verjamem eee in kot kaže tud marsikdo v tej dvorani da eee je vesolje tudi ena od takih tem eee če želite seveda kot je blo že omenjeno eee kot vse kaže bo Slovenija dokončno januarja podpisala pridružitveni sporazum z Eso to neposredno pomen možnosti za projekte eee to pomeni da nektere stvari ki jih bo [ime] na kratko omenu recimo nekteri pretekli sateliti pr kerih smo Slovenci mejčkn sodelovali ne bodo več pionirsko delo kot je blo to vedno do zdej ampak eee provzaprov se bo dal sistemsko sodelvet in seveda kot vsi vemo pionirsko gre neki časa potem pa eee šteje tudi kekšno članstvo in kekšna pravica da si lahko zraven zdej eee v današnem predavanju v besed ki so v naslovu vaše fakultete ne bo zlo velikrat omenjenih iksplicitno izredno pa implicitno seveda elektrotehnična računalniška informatika ni treba posebi poudarjat in tratet vašga časa veste da ničesar tko rekoč od tega ne bom pokazov brez podatkov brez tehnologije brez skrajnih naporov kar se tiče elektronike in napajanja pač čis preprosto ne bi blo možno eee vsi tud veste da seveda ko greste v vesolje ni vprašanje moči vprašanje je predvsem kaj se bo zgodl če ne bo delovala kje je drugi kje je tretji sistem koko te stvari grejo tm ni softvera ki eee bi se smel eee pokvart oziroma ta softver se mora dt na razdaljo seveda popravt tko da eee stvari očitno majo zvezo in očitno ste tukile blizu duma seveda ta tle tema hm to je pa nerodno ne eee nekako petinštrdeset minut pa celo vesolje stvar nekak časovno bi bla prehuda kontrakcija tko da seveda kar bom naredu je da bom pokazov nekej drobcev pa potem nakazov provzaprov kam stvari gredo eee jasno bom nepopoln kaj pa čmo druzga v takem eee času nekak drgač je to nemogoče narest zdej eee sveda mislm da je klub vsemu prov da se zavedamo da je letos kot rečeno na nek način posebno leto eee mineva eee štirsto let od eee Galilejevih eee odkritij Galileo je prvi pogruntov da majo naš satelit Luna njihovo in da ma hribe da ma doline da ma kanjone in podobno eee na ta način je Luna postala podobna Zemlji zadne čase so clo še vodo z velikim pompom odkril to pomeni da eee na nek način je še en svet podoben našemu potem seveda je sledil naslednji korak korak ki je nekak postavu vse ostale planete ob bok Zemlji tukile mate en recimo luškan posnetek eee kjer mate tri planete se prav Saturn Venero pa Merkurja lepo vidte v isti črti kajti vsi planeti našga osončja se tko rekoč v isti ravnini giblejo okrog Sonca in seveda ko so ostali planeti postali Zemlji ekvivalentni se je počasi eee napuh Zemljanov da so središče celotnega kozmusa začel razblinjat eee počasi je prhajala fizka notr počas prhaja do ideje da je ni lepo samo opazvet ampak stvari eee razumet in eee ta stvar se je seveda nekako začela pred štirsto leti eee zdele eee seveda eee je mejčkn kasno ampak tkole pred enim mescem bi se dal še lepo videt Galilejev Jupiter da tko rečem na eee nebu Galilejev zarad tega ker je on prvi eee opazov štiri galilejske takrat je temu reku betičejske zvezde se prav današnje Galilejske satelite in te sateliti seveda če niste še nikoli pogleal čez lovski daljnogled in jih užival v njihovem gibanju od ure do ure pa od dneva do dneva oziroma noči do noči potem to seveda le naredte in zdele kot rečeno samo še ob prov večernih urah potem pa Jupitra ne bo več eee seveda Galileo kot vsi veste je prvi opazu tako gibanje lun in seveda je sledil tist tle ker če ma pa lahko Jupiter svoje lune potem ma pa tud Sonce lahko svoje planete in s tem je blo konec eee zablode da provzaprov je Zemla v središču sveta kr neki časa je bla potem provzaprov je blo naše Sonce v središču sveta no ampak s časom so se naučil s časom so se naučil tega da eee kedrkol sebe narcisoidno postavmo v središče sveta se opečemo in dones provzaprov je to ena osrednjih stvari aaa rečmo temu načina raziskovanja vesolja da sebe postavš na povprečno točko vesolja nič posebnega nismo eee zdej seveda eee mogoče Galileo je mejčkn deleč nazaj ampak če mate takole sivo bardo kot jz ne potem eee se mogoče nekterih stvari spomnete iz eee prve eee roke še ne eee in sicer dobr Sputnik eee mi ni znesu tko delč ne gre ampak eee ja Ribariča pa Berganta ta drug od njih je še živ in zlo prijazen gospod se pa spomnm koko sta komentirala eee na televiziji takret Ljubljana eee pristanek na Luni eee seveda štrdesetimi leti dones eee so temu potem sledil seveda pristanki na drugih eee planetih že takret je bla velka fascinacija z Ajnštajnovo teorijo relativnosti in človk bi reku računalnike ki so vam bližji počas so nehal upravljat ljudje v kravatah al pa ljudje v belih haljah počas so se začel z njimi igret in govorimo o času tri štiri desetletja nazaj če dons gledamo so seveda stvari močno drgačne nedovmno kot bomo kr na kratko se sprehodil pristanki na lunah odaljenih planetov so ratal skorajda rutina potem eee planeti okrog drugih sonc so nekaj kar je običajno dones eee jih je tam eee odvisno kako štejete in kolko jih je uradno ta trenutek objavlenih ampak okrog tristo petdeset je uradno objavlena številka dejansko pa še precej višja govorim o številu planetov okrog drugih sonc Ajnštajnova teorija relativnosti bi pomenila da če ne bi velala bi jz zdele zgrešil vašo fakulteto ker pač nisem točno vedu kje je Smetanova sedenajst in seveda sem potrebvov džipies moj džipies bi že v recimo eni noči zgrešil za deset kilometrov če ne bi velala splošna teorija relativnosti in posebna teorija relativnosti pomen greste na balkon g ugotovite kje ste greste zutrej na balkon in ti smola ti si na Everestu a ne tko da dejansko eee v resnic Ajnštajnova teorija relativnosti je zelo zelo v našem običajnem živlenju in ni nč tko zlo misterioznega tem seveda eh vi veste več ko jst o tehnološki uporabi računalnikov vsekakor tko hitri so da niti kabla ne morš spet preden kej zračunajo eee potem seveda počasi eee eh se razjasnjujejo pa nekatera posledično pomembna vprašaja tud za ludi ki niso tehnično eee obrneni na primer vprašanje nekak izvora vesolja vprašanje keko bi se provzaprov ta zgodba celotna na Zemlji odvrtela prvič v zgodovini človeštva mamo k mamo nekatere kvalificirane odgovore in tudi o prihodnosti lahko utemeljeno sklepamo skratka nekej kar sega nazaj tja do prvih poljedelcov deset tisoč petnajst tisoč let pred našim štetjem prvih dokumentiranih verstev in verovanj dones provzaprov na nek način mamo vprašanja eee odgovorjena v velki meri in v zadnjih desetih letih odgovorjena z strani eee znanosti zdej seveda tale eee ropot tmle zadej je precej famozen ropot so pristanki na lunah drugih planetov tole je bil zvok kratek insert zvoka eee ki ga je posnela posnela sonda eee Higens to je sonda Evropske vesoljske agencije ki je pristala na eee luni Titan to je Saturnova luna eee oddaljena je bla takret od eee Sonca eee in od Zemlje več kot milijardo kilometrov in to je najbolj oddaljen zvok ki ga je kdaj človeštvo slišalo luna ma gosto atmosfero in enostavno mikrofon je ko e se je sonda spuščala pač eee slišov piš vetra eee to so posnel ne zarad rekorda ampak zarad tega ker so upal na strele ampak žov takih razstreli razelektritev z strelami pač takret konkretno ni blo so pa odkril jezera metana in vse ostalo kot ste lahko eee prebrali v eee novicah no seveda reku sem eee naše osončje do tja znamo it in tja se znamo ampak eee velik je planetov tudi okrog drugih sonc leta petindeveeset se je ta plaz začel rušet s prvim zares potrjenim planetom okrog druge zvezde dones ta številka novembra da jih je blo okrog blizu štirsto ta blizu je problem tega da mamo sondo Kepler ki ma eee dobro rečmo eee dobre govorice so kolko jih je odkril vendar uradno ta stvar bo pršla ven šele eee tretjega januarja naslednje leto se prov rečmo tristo petdeset trenutno bi bla ta številka ki ta trenutek velja se prav vse to vsi planeti niso tko da bi bil po en planet okrog zvezde jih mamo tudi po več zavedat pa se mormo da smo še zmeri izredni revčki in lahko samo najlažje primere najdemo in tozadevno statistično gledano je naša slika precej skrivlena se pravi eee planetov je mnogo mnogo mnogo več lahko kvalificirano trdmo da so planeti skorajda pravilo okrog drugih zvezd in ne več izjema posledično najbrž tud eee tak sistem kot je nš ni tko izjemen zdej seveda eee če sežemo nekako še malo dlje v prostor potem jz zmeri rd eee citiram pokojnega Štiha eee lahko preberete da nekolko v nč eee predvsem politike pa do neke mere eee povedal seveda kakšen pomemben posel opravlajo eee zgodovinarji no ampak eee astronomi seveda smo pa ker je tko reku radi to poudarjamo se prav vid v zgodovino vidmo jo zarad tega seveda ker se dogaja to da eem tale vaša svetloba ki nam prnaša ogromno večino eee informacij o kozmosu eee prihaja seveda s tristo tisoč kilometri na sekundo eee samo zarad tega ker pač to sicer pomeni da je v dobri sekundi z Lune tukej pa kot veste v svojih osmih minutah s Sonca kešne ure v iz kjerkoli v osončju ampak že iz prvih zvezd je pa leta potovanja iz recimo naše velike zvezdne združbe do večje galaksije to pomen desettisočletja potovanja se prav šla je na pot takrat ko se je začelo prvo poljedelstvo ko prvič ludje niso več samo z nabiralništvom eee se ukvarjali in če gledamo najbolj oddaljen objekt je mogoče tkole videt s prostim očesom galaksijo Andromedi dva in pol milijona let daleč nazaj to je prblžno taket ko je po Afriki hodila Lusi eden prvih eee humanoidov ne tok da eee dejansko nš pogled sega kr delč nazaj tuki mate dejansko naravni časovni stroj dle ko pogledate bolj rosno mladost tega vesolja vidte eee seveda kaj vidte začnejo se stvari logično z zvezdami tole je takle lep pogled z polja ki se je vsaj včeri iz Lublane enkat za sprembembo ni mela megle čist dobro vidlo vidlo se je da so zvezde različnih barv fizik bi seveda takoj začel razmišlat po fizikalno pa bi reku aha različnih temperatur ne ja seveda tista ta rdeča na vrh je mav hladnejša ne medtem ko kešen tale desno spodej je pa precej bl vroč eee seveda kešne stvari mal zgago delajo kot takale zvezda porodnišnica kjer se nove zvezde rojevajo in vidmo recimo vodik kako seva ob tudi bolj rdeči barvi pa ne zato ker bi bil posebi hladen tko da eee pri zvezdah se da veliko fizke učit veliko fizke termodinamike aplicirat pa vendar mogoče to eee dones nima eee rečmo n ni ni osredna tema nastopa in zarad tega bi mogoče ta pugled na zvezde razširl dalje prbližn takle pugled eee boste vidl kje iz eee kekšnega hrvaškega morja poleti al pa še bolje če greste do Kanarskih otokov da o tem koko lepo se to vid dobesedno nad glavo oči da ne govorim junija mesca vidte da je pas ki ga mate tak megličast pas nad vami pas Rimske ceste odebeljen na enem mestu v ozvezdju Strelca in to je pogled proti središču naše eee galaksije naše združbe zvezd ki jih je pa že kr velik v tej združbi namreč eee v naši galaksiji je ta velikostni red nekejkrat deset na enajsto zvezd se prav nekej sto milijard zvezd eee če bi tole eee pogledal koko celotno nebo zgleda torej taka lepa vesoljska panorama [ime] [priimek] potem vidte da mate severno in južno eee hemisfero tole je pač severno nebo to je južno nebo tole je tisto središče galaksije o keri sem prej govoru recimo in ta pas se vleče okrog in okrog neba razlog je zlo preprost eee tale naša galaksija je tko kot ena pica in mi smo tko kot eno zrno eee česa popra na primer ne na tej eee pici ne in zarad tega se seveda vse okrog ns v neki ravnini vidte eee ravnino Rimske ceste se prav ravnino te naše vesoljske pice eee kar opazte je tud da je ta pica ma hecno strukturo tko na sred je preklana preklana je zarad raznih prašnih oblakov ki nm v velki meri žov zastirajo pogled proti eee središču eee galaksije če bi tole stvar samo prerisal v drgačne koordinate tkole bi ravnina galaksije nastala nekakšna ekvatorialna ravnina ta pogled je zdej tak kokr narišete zemljevid celotnga sveta tko da so vse celine gor tukile je pa pač celotno nebo gor pa kot rečeno ekvatorialna ravnina ravnina galaksije še bl jasno vidte to osredno zgostitev in to nekek ravninsko strukturo naše galaksije zakaj tolk o galaksiji govorim bo jasno čez eee nekaj prosojnic zej seveda reku sem prah nm zastira pugled tole je recimo en tak relativno nedaven pogled eee v infrardeči svetlobi v svetlobi valovne dolžine dveh mikrometrov se prav to je zdej daljša valovna dolžina kot edina svetloba in zarad tega se boljši vid čez tak mimo takih mejhnih zrn kot eee so zrna v naši galaksiji prah je namreč približn tak kokr so svoje čase mel prah v Šoštanju se prav tak fin zlo zoprn aaa silikatni prah eee ki je kot rečen viden pa ne več če pogleamo to sliko v vseh mogočih valovnih dolžinah tuki je risanka zloženi te pasovi en pod drugm od vrha kjer mate radijske valovne dolžine pa nekak tukile so vidne in tuki navzdol na dnu proti eee rentgenskim žarkam vidte da se v svetlobi ne vid bogve kej v daljših valovnih dolžinah pa bistveno bolje in tozadevno lahko v daljših valovnih dolžinah bolje proučujemo koko naša galaksija zgleda seveda je najlepši proučvet stvar na ta način da veste odgovore tukile ta knjiga do česa so pršli in se je potem laži pogovarjat stvar od zuni zgledala zglea prbližn tkole se prav eee rekl smo ploščata struktura tko kot neka pica z neko odebelitvijo na sred z osredno zgostitvijo eee tole so debeline debeline so v enih takih hecnih enotah to ni na kompjuter ampak je parsek eee parsek pomen tri svetlobna leta trikat deset na šesnajsto metrov če bi pretvorl v naše enote eee in vidte da so te stvari relativno sploščene petnajst tisoč proti sedemsto naše Sonce ena popolnoma običajna zvezda eee te eee pice se prav tega eee diska naše galaksije eee naša galaksija je spiralna ma take spiralne rokave o tem bo še nekej govora končno smo enkrat namreč uspel prov letos pogruntat koko je s temi spiralnimi rokavi kajti problem tele naše galaksije je zlo preprost notr smo in ker smo notr je tole samo umetnikov pogled nikoli v kakršnikol bodočnosti ne bo človeštvo sposobno tkole od zuni videt te naše galaksije ni mogoče izstopet dimenzije so prevelike preprosto zakaj ja zato ker tole je osem tisoč parsekov ali petindvejset tisoč let potovanja svetlobe in pozabte na to da boste kdaj mel vesoljsko vozilo ki bo sposobno eee tko neverjetno velike razdalje premostit dobr če bi to lahko vidl od zunej potem galaksij na nebu še bomo če je v naši z galaksiji morda nekaj sto milijard zvezd je galaksij na nebu vsega skupej tudi nekaj sto milijard se prav mamo kr nekaj materiala za razpravlanje in nektere vidmo tkole od strani se pravi na rob a ne tkole je postavlen ta list nektere vidmo pa on fas se prav tkole od zgorej pogledamo kot tukajle provzaprov je to ker seveda eno a in drugo sta različni galaksiji vendar enacga tipa tazga tipa kot naša se pravi je taka spiralna galaksija galaksije so lahko tud kej druzga recimo takile eee eliptični zmazki tem se pol reče eliptične galaksije tale recimo tok tale je tudi eee tudi spiralna recimo tale tudi a ne nektere so pa tud nepravilnih oblik pač kar ne paše v dve skupini daš pa v ta tretjo to je pač neki po liniji najmanjša odpora nardiš zdej eee naša galaksija zakaj je zanimiva ? ja prvič zato ker je naša ne nedvomno ne eee zdej eee pod drugo pa zarad tega ker seveda če ste znotrej necga sistema potem so te zvezde člani tega sistema te galaksije še zmeri relativno blizu astronom pač je skromen in če je neka stvar oddaljena deset tisoč sve let potovanja svetlobe bo reku no dobr sej ni tolk ne tko da v tem smislu aaa so relativno blizu ne in zarad tega seveda videt relativno svetle kar pomen da rabte sam en par milijonov evrov za kekšen teleskop ki lahko z njim to opazujete ne potem eee na ta način ja seveda ker so blizu jih je mogoče ločet in lahko opazujemo v bistvu vsako zvezdo posebi v eni taki oddaljeni galaksiji kot je recimo tale je eee razdalja treh svetlobnih let ustreza trem stotinkam nočne sekunde kar je nekej kar je onkrej ločljivosti recimo Hablovega vesoljskega teleskopa skatka zvezd ne morte ločet in dejansko mate potem še zadno tako mal računalniško eee zabavno zadevo ki ma pa tud precej rečmo temu eee vsebine namreč na ta način lahko torej vemo v kateri smeri je posamezna zvezda vemo kolko je daleč pa kolko je daleč bomo se o tem še pogovarjal koko do tega prit skatka vemo položaj v prostoru in ker vidm kako se premika na nebu levo desno ali gor dol plus kakšna je njena radialna hitrost mam tud vse tri komponente hitrostnega vektorja torej mam tri komponente položaja tri komponente hitrostnega vektorja vse kar potrebujete je še en eee leptop en računalnik notr daste podatke za vaše zmerjene zvezde položaja in hitrosti in seveda znamo eee fizikalnimi zakoni kot je recimo Njutnov gravitacijski zakon lahko poženete čas naprej al pa nazaj in mate časovni stroj koko se taka galaksija kredibilno razvija tukile seveda stvar zgleda zlo preprosta v resnic kar se tiče računanja tud je eee ne bom pozabu kdaj se mi je prvič zgodil pred ene štirimi leti da je pršel s takret pet let starim leptopom en študent in je šel to računat in je to gladko zračunov samo s primerno numerično metodo skratka eee rečmo temu kompjutrsko stvar ni problematična problematična je pa seveda v tem smislu da morte dejansko met mejitve in z meritvijami je nekej težav namreč kot smo že rekl luštn bi blo stvar od zunej pogleat ampak ti smola ti ko ne morte izstopet ven in nasledna težava je teh zvezd je kar nekaj deset na enajsto oziroma jih morte kr neki premert da boste mel reprezentativen vzorc no če na kratko samo mejčkn sem se obregnu pa zato je prov da eee povem nekej malga recimo o središču eee galaksije tm seveda nekak eee eee vidte precejšno število zvezd pa zlo zakrito je vse skupej zarad tega ker je velik eee prahu videt in je zarad tega težko eee v vidni svetlobi opazvet središče galaksije eee če bi narisal preko tele slike kaj so posamezni objekti ki jih vidmo vse mogoče meglice in tko naprej med drugim pa tud tle en takle nevpadljiv plus kjer verjamemo da je galaktičen center da je središče naše galaksije prov nč posebnga ni tam ampak ja pred mn kot desetlejem so bla objavljena tm leta dva tisoč ena pazovanja večletna opazovanja taket smo rekl v daljših valovnih dolžinah se prav v infrardečih valovnih dolžinah to je se vid skozi ta prah in ta opazvanja so pokazala kako se premikajo zvezde v bližini gal središča naše galaksije kar tukile vidte je provzaprov sestavlanka opazovanj če si predstavlate film nardite iz mnogih opazovanj in kar vidte je leta kdaj je blo to merjeno kako so se zvezde premikale in spomnl se boste eee vaših ur fizke pa tega in seveda se gible nek planet na primer okrog nekega sonca po eliptičnem tiru točno to tuki opazujete samo da n ne gre za planet ampak gre za zvezdo ki oddaja svojo svetlobo jo vidte kot svetlo točko in da tist sonce noče nič svetit skatka je črno in eee lahko iz osnov fizke popolnoma Njutnove fizke stvari ki so stare že skorajda štirsto let zračunate kakšno maso bi za tako gibanje morala met tist posreden temen objekt ugotovite da ta masa enaka tri milijone mas Sonca kot rečen Njutnova fizka nobene specialne ali splošne teorije relativnosti al kej tazga kompliciranga in sklep če mamo tri milijone mas Sonca ki nič ne sveti potem pa najbolj preprosta konzervativna in staromodna razlaga je da je tud središče ena črna lukna tko da aam kar je pomembno je ludje doskat misljo kakšna strašno komplicirana teorija ne samo dobre meritve je treba met to je tisto kar je bistveno potem se pa seveda stvari da relativno preprosto eee zračunat mimgrede tri milijone mas Sonca je kr ugledna številka tud za astronoma pa vendar a ne tri milijone proti morda nekaj sto milijardam mas ki jih majo zvezde v naši galaksiji je pa malo ne tko da naša črna lukna nikakor nas ne bo a ne bo nas požrla b ni komandant galaksije nč tazga skatka eee zdej eee mogoče eee za vtis da ni že vse znano da so stvari nekak lahko zoprne zoprne so v tem smislu ker puglejte v naši galaksiji b človk reku jah če je ploščata ne potem mora bit najbrž tud spiralna in mora bit določeno število spiralnih ram in ker nismo mogl od zuni tega pogleat takih rečmo območij kjer se več zvezd skupej nabere in zato vidte take zgoščine tega od zuni ne mormo pogleat to je zopet enkat umetnikov pogled pa vendar vprašanje je čis preprosto kolk pa jih je dve al štiri tovrstnih spiralnih eee rokavov ali ram kokr vzamete in tukile za ilustracijo frustracija eem letos januarja objavljeni podatki Špicerjevga vesoljskega teleskopa ki v infrardeči svetlobi njegova izjava je bla imamo samo dve spiralni rami eno pa ta drugo to je to kar so zmerl ampak eee potem so pršli pa dva mesca kasnej fantje s popolnoma drgačnim rezultatom s popolnoma drgačno tehniko merl so v radijski svetlobi se prav radijski teleskop ki meri radijske valove iz vesolja večina zvezd je v radijski svetlobi temna nč kej dost ne vidte ampak nekatere zvezde porodnišnce pa majo močno emisijo v radijski svetlobi in radijska svetloba seveda kot veste ma tolk nižjo frekvenco da je mogoče čis preprosto fazo in vse kar zraven paše beležet na čist navaden svoje čase bi bil to vehaes kaseta a ne dones je pa seveda navaden trdi disk računalnika in tozadevno lahko dva teleskopa enga recimo v Ameriki enga v Evropi za ilustracijo obadva opazujeta isti objekt in lahko iz tega eee zelo natančno določte iz katere smeri in kako se premika ta objekt kajti tadva teleskopa sta na fiksni medsebojni razdalji in iz eee pač interferometrije lahko na del valovne dolžine se prav morda na nekaj centimetrov natančno trikotniku zračunate kokšen je bil zamik kolko kasneje je svetloba pršla do bl oddaljene kakorkol je tolko bližina teleskopa skratka ta interferometrična tehnika vam omogoč omogoča popolnoma komplementarno meritev z izjemno točnostjo eee kdor ma mejčkn eee rečmo izkušenj vsaj ljubiteljskih iz astronomije bo poznov izraz to je natančno merjenje položaja eee kota in eee kar je impresivno je če pogledate kako natančna je tale meritev ne nikol v zgodovini še ni blo tko točnih meritev nula cela dva mililočne sekunde če pomislte ločna sekunda ni bohve kej velik ne ločna sekunda je ena dvestotisočinka jana to pomen to je en meter na svojih dvestotih kilometrih ne ena mililočna sekunda je en milimeter na dvestotih kilometrih seveda ustrezno del ločne sekunde z takole mejčkeno napako stotinke pomen da lahko se pogovarjamo o nečem kar je recimo bl debeline človeškega podobnega se pravi izjemno izjemno točna meritev posameznih teh izvorov in ja rezultat je da so bli tele izvori tkole nanizani na posameznih mestih ki očitno kažejo da tele spiralne rame zelo prožno grejo notr in da ne morta za to zadostkrat ponovit okrog da bosta ja samo dve ampak da rabte štiri to samo kot ilustracijo povem podrobnosti niso bistvene bistveno pa je da niti tega v kašni galaksiji ve živimo nismo vedl leta dva tisoč devet januarja mesca dej nekak mav bolš vemo ampak situacija je še precej negotova zdej zakaj tolk to poudarjaja na takem splošnem predavanju o nečem k je naša galaksija ? iz relativno preprostga razloga tole lahko spustimo ker nam to nektere odločilne stvari pove namreč takih galaksij kot je naša je še mnogo eee naša je zelo tipična prov nč nenavadna najbl pogosti med tipi galaksij v tem vesolju obenem v tej naši galaksiji mate tudi zelo stare zvezde samo Sonce je staro skorajda pet milijard let v primerjavi z vesolja ki jih je staro če mal zaokrožmo skorajda petnajs to pomen prbližn ena tretjina starosti vesolja je že naše domače Sonce in domača Zemla prežvelo kar se tiče primerjave s starostjo vesolja tozadevno mate še nektere starejše zvezde in dobesedno zvezde ki so vidle prve faze razvoja vesolja se prav relativno zgodej obenem se pa lahko naučimo o tem kaj je snov v tem vesolju namreč cel čas govorim o zvezdah pa ni res ne zvezde so v resnic zlo zlo v manjšini tis prah pa plin sploh eee tole je recimo taka tipična krivulja kako se gible hitrost krožilna hitrost v naši galaksiji v tem disku odvisnosti od razdalje od središča in človk bi prčakvov da gre najprej krivulja navzgor zarad tega k se masa nabira ko greste dle potem bi morala pa tale stvar padat padat bi morala tkole kot koren iz razdalje zarad tega ker je to čist navaden kot mate tukile napisan Njutnov gravitacijski zakon ki bi blo spodobno da seveda da velja ne in to pomeni ne da bi morala hitrost to je enkrat tale masa konstantno začet padat pa noče ne enostavno ostaja vodoravno tale krivulja se pravi ni v nobeni ne v naši ne v kešni drugi galaksiji niso opazl padanja in tozadevno mate že v naši galaksiji neposreden dokaz da je tole opazovana krivulja takšna bi pa morala bit če bi bla z če bi bla snov ki jo vidm dejansko snov v običajnem stanju stanju se pravi eee atomov elektronov in vsega podobnega skatka običajnih smeri mora obstajat neki kar se ne vidi skoz svetlobo kr če bi se vidl z svetlobo da bi absorbirala karkol podobnega b to vidl pa ni nč tazga kar pa vpliva na gibanje snovi se prav kar nekej vpliva če pogledate pr Soncu a ne je razlika gible se z dvesto dvejset drgač bi se pa s sto šeeset kilometri na sekundo kar že znatna razlika in ko greste ven ta razlika vedno bl raste zej eee vse skupej se da seveda potem spravit v povezat z vedo k se ji reče kozmologija veda o nastanku vesolja tuki imate eno zadnjih seveda računalniških simulacij ki eee kaže kako ena galaksija kot je naša nastane kar je prkazan na tej simulaciji je da mate na levi strani se prav tukile mate pogled opsala mal smo odjagl pogled od zgorej na desni strani eee mate pogled od strani tole je pa rdeči premik se pravi kolkokrat je blo vesolje mnše kot je dones od nekih velikih številk proti nič in ničla je danes ena pomen sm enkrat manjši in prbližn enkrat mlajši eee nula kot rečeno dons vidte da so se stvari nekak zgostile zgostile so se pa relativno nedavno se prav kr dolg časa v temle vesolju v tej naši okolici naše galaksije je blo zlo tako živahno živlenje velik stvari je notr padl velik stvari je ven špricnl velik je blo tega da je majna galaksija ena galaksija pojedla drugo skatka dogajov se je eee galaktičen kanibalizem aaa ena poje drugo večja bi pa seveda ta majnše kot v običajnem živlenju in to pomeni ne da eee seveda tu trea se vprašat eee takale simulacije izdaten vpliv če ste pozorno gleal ploščat rezultat na lev stran zgoščeno strukturo eee taka simulacija bi popolnoma nemogoče bi blo naštimat parametre da bi dobil tak rezultat če ne bi v upoštevali tudi eee temne snovi se prav te dodatne neznane snovi v vesolju neznanega izvora tukile mate primer mal večjega pogleda tale mala rmenkasta zadevšna je dejansko naša galaksija pa potem koko je okrog nje zopet seveda v računalniški simulaciji nabrana temna snov ki nekak ta potencialni lonc stabilizira a ne se prav eee z ogromno svojo dolžino na nek način poskrbi da je tale struktura notr v kateri so vse zvezde pa končno tud mi aaa provzaprov sploh lahko eee stabilna se pravi kar hočem povedat je da ena taka opazovanje gibanja zvezd v naši galaksiji po sistemu Njutnovih zakonov se lepo sklada z nečem kar je rezultat računalniške simulacije zato lahko taka struktura nastane eee in takih eee rečmo združevanj iz zlo različnih koncev in prit do istga rezultata se je v zadnjih desetih letih zgodil kr nekaj in zato dones mamo provzaprov zelo stabilno poznavanje tega kako dejansko je vesolje nastalo kozmologi se prav ldje k se ukvarjajo z nastankom vesolja so bli znani po tem da so se zaj vsaj zadnje štrdeset petdeset let navdušeno kregal na vsaki konferenci so mel dimatralno nasprotna stališča o vsem mogočem zanimivo je da ta taista srenja se je nehala kregat in so dejansko stvari dones točne ponekod na dva tri odstotke relativnih napak to je zlo spodobno če govorite o stvareh ki so se zgodile pred trinajst celih sedem trinajst celih osem milijarde leti eee no v naši galaksiji se najde še neki ostankov tistga kar sem prej nakazu na računalniški simulaciji eem če se spomnete vsaj v zgodnjih fazah razvoja galaksije je kr neki manjših galaksij notr padl pa je seveda bilo požrtih tukile mate pogled na celotno nebo tale siva območja so območja ki jih je pregledal eee pogled eem pregled neba z imenom Slov didižk didžitl skaj srvej se prav esdeeses in črne pikce so nove satelitske galaksije ki so jih odkril eee po letu dva tisoč šest aaa to pomeni eee v zadnjih letih je naša galaksija od obeh Magelanovih oblakov pa morda pritlikave galaksije v Strelcu k so bli poznani nekteri iz tale galaksija v Strelcu pa nekaj let prej eee narastla pa združba malih galaksij v okolci ki počas padajo notr in ih bomo sčasoma požrl na prbližno kokr vidte ene petnajst komadov eee pa še prbližn eee rečmo temu znaten del neba je nepregledan se prav skupna številka jih bo okrog šestdeset sendeset osnset takrat ko eee bo provzaprov celotno nebo zadost dobro dokumentirano skratka v naši okolci še vedno odkrivamo take združbe ki jim lahko rečemo pritlikave galaksije eem takele tehnične prosojnce lahko spustimo vprašanje je samo pr prtlikavih galaksijah kolko koko jih boste sploh ločl od zvezdnih družb pokaže se ena ločilna razdalja eee velikost pardon ne razdalja se pravi eee večje so galaksije manjše so zvezde to mogoče ni tko zlo pomembna točka eee tukile bomo kolega ugasnl zarad tega ker eh prec te bomo ugasnl eee se pravi tole je eee mogoče eee še ena vizija vizija na to da kar sem prejle kazov so vsa opazovanja rezultati opazvanj in pri rezultatih opazvanj eee se morte zavedat da te stvari zdej prihajajo na obzorje se prav se zdej dogajajo v tem desetletju iz zlo preprostga razloga tehnologija to omogoča končno prvič v zgodovini končno prvič mate optična vlakna končno prvič mate zmogljive računalnike prvič mate dobre teleskope skratka te komponente so tiste ki jih pred dvejsetimi leti čis preprosto ni blo in recimo ko smo govorl če se spomnete pri zgodovini galaksije ki vam potem omogoča časovni stroj in zavrtet čas nazaj smo govorl o tem da provzaprov eee je ideja taka da bom mel tri meritve položaja skratka smer že vem zdej moram še razdaljo zmert potem bom mel pa še tri meritve hitrosti pa bom s tem mel celotno dinamiko pokrito ja hudič je v podrobnostih hudič je v tem da radialno hitrost približevanju oddaljevanju dobite na en sam način in temu načinu se reče posnet od zvezdne svetlobe v valovnih dolžinah posnet spekter in videt ki nastajajo približevanja ali oddaljevanja ta stvar je draga draga zarad tega ker morte kešne ure eksoponirat posamezno zvezdo zvezd je na nebu veliko ur mate omejeno časa če ste astronom v svojem živlenju in tozadevno seveda pomerte bl malo zvezd tukile primer tehnologije recimo en še vedno lepo tekoč projekt Rejv ki je sposoben zmert sto petdeset zvezd naenkrat enostavno ga vklopite v ga mate klele gor je prejle telovadu ko je postavu eee optična vlakna na posamezna mesta goriščne ravnine in seveda to optična vlakna potem natančno zajamejo vsak svetlobo ene zvezde ki jih lahko sto petdeset naenkrat delamo ne ene naenkat in seveda gre stvar stopetdesetkat hitrej ne recimo za primerjavo vseh zvezd v prejšnjem stoletju na ta način pomerjenih je blo tam velikost ne vem štrdeset tisoč zdele smo trenutno eee ja na tem računalniku jih je eee neki čez štirsto tisoč ne se prav stvar se znatno veča in bi se lahko provzaprov na ta način eee maš vhod v rečmo vaše simulacije in račune eee to delamo v Avstraliji širokokotnim eee teleskopom k ma šesstopinjsko polje skatka zlo veliko polje to je primer rezultatov se prav kot vidte zopet enkrat celoten pogled na nebo tale rmena črta je nebesni ekvator k je zdej ob tej projekciji taka prečudno zvita črta in tele eee posamezne barve v tem eee tej so provzaprov posamezne zvezde z rdečo so kodiral tiste k se od ns oddaljujejo z modrikastmi tiste ki se nm približujejo kar vidte je en tak značilen eee diform vzorc na tem koncu neba se zvezde od ns oddaljujejo na tem koncu se statistično gledano nm približujejo razlog ni v tem da bi zvezde to počele tud Sonce se ne giblje s točno povprečno tako hitrostjo kroži okrog središča galaksije kot bi prčakvov ampak ma neko posebno hitrost v določeno smer in zard tega se vid eee seveda vidte takle diform vzorc to je tko kt bi šel na krožišču pa bi pelov mejhn drugo hitrostjo kot ostali avtomobili nekterim bi se prbližvov drugim bi se oddaljevov seveda pa za vsako od telih pikc lahko na ta način mermo dinama dinamiko pogruntate njeno kinematiko in posledično eee kako se je gibala v preteklosti in kako se bo gibala v prihodnosti kot vidte se rahlo bojimo galaktične ravnine ker je tm preveč zvezd na kupu in zato šele zdej plujemo v bistvu provzaprov notr na nek način se bližamo počas ne eee vse skupi pa seveda delamo iz Avstralije in zarad tega smo omejeni z nebesnim ekvatorjem eee upam da bomo kmav začel delat tud ta severen del tega taistega pregleda mogoče mejčkn tehnologije mal ne škodi takele posnetke dobite na konc ko stvari eee zares obdelate tole je valovna dolžina tole sorazmerno s svetlobnim tokom dve zvezdi s takima oznakama pač črno so opazovanja rdeče je pa rezultat modela kar vidte posamezne valovne dolžine majo primanjklaj majo lukno v svetlobi mn jo je tud zarad tega ker posamezen element recimo za ena dva tri je to kalcij eee absorbira v zvezdni atmosferi absorbira en del te svetlobe in seveda na ta način položaj eee tega kalcija radialno hitrost relativna moč vseh teh črt ki so tud recimo od kalcija pa ogljika pa železa pa vseh ostalih mogočih elementov vm drugega po druge pač podatke recimo kemično sestavo temperaturo težnostni pospešek in tko naprej skatka da se nekaj fizke iz tega narest eee treba je met modele treba je met eee računalniško obdelavo treba je predvsem pr teh stvareh vedno znova opazet da stvari niso normalno porazdeljene da stvari niso take kot vam reče običajna statistika namreč vedno se morte zavedat da eee pri štirsto tisoč objektih vam bo štir tisoč objektov zgledalo čudno zard tega ker se je vaša mašina pokvarla zarad tega ker je pršlo do vlag zarad tega ker je blo nekej narobe in vi morte te stvari mert nakar boste mel čudovita eee odkritja in seveda neumnosti in s tem je največ največ eee ja kakšen je rezultat ? tkole zgleajo naše zvezde če bi našo galaksijo letel mimo nje modro so pritlikove zvezde podobne Soncu rdečo so orjaške zvezde kako so dones postavlene to so zvezde skatka za katere zdej vemo tudi razdalje in zato vemo koko jih je Rej vidu kot vidte vidimo en določen del naše galaksije ne celotno bistveno več bo vidna po letu dva tisoč dvanajst misija Gaja Evropske vesoljske agencije ki pa seveda za razliko od Rejva kjer vse skupi stane par aaa milijonov evrov eee stane ta misija Gaja svojih petsto osemset milijonov evrov zdej seveda reku sem neki o časovnem stroju tkole so zgledale so naše taiste zvezde pred dvesto dvejset milijoni let ko so bli njihovi položaji precej bl razmazano tiri niso več zaključeni tiri niso lepi eliptični kajti zvezde med sabo vplivajo s svojo težnostjo in tozadevno zmotjo ta lep eliptični tir in zato vidte da provzaprov so te zvezde nekdaj ble marsikod dons so pa relativno blizu Sonca to pomeni možnost maš se it časovnga stroja in to je potem sistem ne jz gledam svoje dvorišče a ne prej al slej a ne bojo vsi šli čez moje dvorišče čez al pa drgače gledano po mojem dvorišču so potniki avtomatsko od drugod ne tko da to je recimo tak primer kako se da z nekim relativno skromnim opazovanjem zajet en košček večje eee slike mogoče še ene par eee drobcev bl naklučno nanizanih bl po principu da so nekatere skupine v Sloveniji ble udeležene cimo eee skupina v Novi Gorici eem pri opazovanju eee mmm sodeluje v kolaboraciji Pier Ože to je kolaboracija v eem Argentini kjer majo teleskop s katerim lovijo kozmične žarke ultra ultra visokih energij eee kozmični žarki ultra visokih energij pomen energij velikostnga reda kekšen džul če bi vs takle delc zadel bi vs vrgu po tlh seveda je pa teh delcev skrajno malo in to je bil recimo en večjih uspehov kjer kot rečen so bli tudi Slovenci zraven ki je nekak statistično povezov krožce ki so eee njihovi eee izmerjeni položaji teh eee priho smeri prihoda teh energetičnih žarkov in rdeče križci ki so pa aktivna galaksije v naši okolci in vidte da obstaja neka dobra statistična kolaboralko korelacija med enim in drugim potem eee večkat ste najbrž kej prebrali o sodelovanju pri izbruhih gama žarkov eee skupina [ime] [priimek] eee tukej je recimo en takle primer najbolj svetlega izbruha gama žarkov k so ga do zdej vidl če bi človk v pravem trenutku gledov eee to je v vidni svetlobi slikano sicer če bi v pravem trenutku gledov na pravo mesto bi lahko tole vidu s prostim očesom clo in ker je bil tale izbruh nastov pred svojimi osmimi milijardami let je bil to delč delč najbolj oddaljen signal ki bi ga kdaj vidl sploh s prostim očesom zlo misteriozne zadeve neki tud v Delu dones lohka o tem preberete nedvomno misteriozne v tem smislu ker so skrajno relativistični efekti in skrajno hitri efekti eee vpleteni tuki mate primer kolaža vi opazovan v vidni svetlobi opazovan z rentgenskim satelitom in na vodoravni osi vs opozarjam da je skala v sekundah skatka tuki rabte izredno tehnologijo satelit nekej opazi teleskop na Zemlji se mora takoj tja obrnt začet opazvet opazovalc dobi esemes eee dežuren si tukile maš izvor primer opazvanja in podobno skatka visoka tehnologija ki jo pred dvejstimi desetimi leti nikakor ni blo dones je pa to provzaprov ratalo že rutina skratka v atronomiji niso vedno samo milijoni let včasih so tudi sekunde ali minisekunde eem tole je zlo preprosta krivulja primera k ma na vodoravni osi čas na navpični osi pa relativen fluks se prav relativno gostoto svetlobnga toka modre pike so eee opazovanja rdeča črta je teorija gre za en čist običajen pokritje ene zvezde z drugo zvezdo se prav nč zlo posebnga podobno kt smo se pogovarjal da se da tudi planete odkrivat pred drugo zvezdo zlo posebn pr tejle krivulji je ki je zdele stara že skor celo leto je pa da ne vidte prov nobenga šuma prvič v zgodovini se je zgodilo to da znamo svetlobo z vesolja ne mert s točnostnmi odstotkov al pa s točnostmi desetink odstotka skatka promilov ampak grejo te točnosti nekak v korak skratka dejansko deset na minus šesta in podobne številke to je bilo to je bla francoska misija in to je še tolko bolj zdej ameriška misija Kepler ki ma eee točnosti kot rečen v ki se merjo tipično v eee skali enota na milijon to pomen da lahko zlo mejhne spremembe vidte in lahko popolnoma na tukile odpirate eee odkrivate med drugim seveda tud zlo mejčkene planete pred drugimi zvezdami planete tipa Zemle Zemla recimo bi pokrila tam svojo stotinka je nepolna se prav okrog desettisočinko svetlobe zvezde zato bi zatem potem mela zvezda če gre z eno spredej točno tko meri eee misija Kepler in mislm da majo že kar neki Zemelj eee v igri eee skatka tudi planeti velikosti Zemlje očitno niso nč posebnga eee tole je prvi tak dvojnik zvezd Zemlje odkrit eee pred svojimi ene dvemi leti halo tehtnce eee kar mate tukile na vodoravni osi čas na navpični osi so pa tole metri na sekundo radialne hitrosti zvezde snovna ideja je zlo preprosta če maš zvezdo pa planet aaa če je bla primerljivih mas bi se tkole dugajala zvezda je pa seveda bl debela a ne pa bl masivna in zarad tega vam pa skor stoji ampak ne pa čist torej je planeta ne vidte vidte vidte pa to da zvezda mejčkn niha proč po k v ma proč od vs mejčkn pomeni par metrov na sekundo sej se sliš kr dobr a ne par metrov na sekundo bo vaša hitrost k boste šli iz predavalnce ampak upoštevejte da jo morte primerjat s tristo tisoč kilometri na sekundo ki jo ima seveda svetloba k vam tole prenaša se pravi relativna meritev telih eee rečmo eee te valovne dolžine mora bit izredno natančna meritev zopet tehnologija ki je bla izpopolnena šele relativno nedavno na primer vse tole je narjeno v evropskem južnem observatoriju Harps eee eee v Čilu in rezultat ja rezultat da mamo neko telo edn od teh planetov ma tm okrog pet Zemljinih mas mav večji od Zemlje zanimivo je da se da zračunat iz tega kok je delč pa kok je zvezda vroča pa svetla tud je temperatura na planetu tm tko da bi lahko kekšna voda bla na površin nisem reku da je voda ker je nismo vidl ampak lahko bi bla skratka ne cmari se in ni mu zlo mraz nakak bi bla primerna temperatura ne eee omenjal sem eee kozmologijo že večkrat eee ne morem si kej da ne bi pokazu eee tele slike pr kateri je seveda bla soudeležena kot upam veste tudi eee [ime] [priimek] ki seveda prihaja natančno od tukejle eem [ime] je zdej v eee Ameriki v Juniversiti of Kalifornija Dejvis profesorca in eee [ime] je sodelovala pr zlo kompliciranem delu ki je pokazu da če dve jati galaksij trčta potem aaa se tole zgodi z rdeče na tej s na tej sliki je označen položaj zmerjen položaj plinastih oblakov vidte da tukile mate en tak komičen šok ki nastane ko gre v bistvu tko kt izstrelk en oblak skoz ta drugega medtem ko tisto kar so pa ugotovil da je provzaprov temna snov pa ne čuti nč druzga k gravitacijo zato še zmeri ostaja točno tm kjer ostajajo obe kjer sta obedve jati zvezd se prav v galaksiji če smo bl natančni ne to je bla neka dolga analiza zlo komplicirana analiza ker so moral iz oblik galaksij natančno pogruntat kašna je temna snov to ustrezalo zoprna komplicirana dolgotrajna stvar vendar izjemen rezultat eee vemo da temna snov dejansko čuti samo gravitacijo in prov nč drucga eem še neki mamo takihle gospodov ki mislm da bi blo prov da bi v Sloveniji nektere bl poznal od njih eee tale članek vidte da eee ste pa to pisala tud dva Slovenca clo kot prva dva eee obadva sta trenutno v Ameriki en je v Kaliforniji Berkliju drug je v eee pri Nju Jorku trenutno eee [ime] in [ime] sta s tem spisala članek ki je med prbližn dvesto osemset tisoč članki na področju astrofizike od leta dva tisoč šest dalje šesti najbolj citiran članek pa potem najbrž to pove kajti ta članek ma samo tri avtorje ti fantje so to naredl pika mism da smo Slovenci na take stvari lahko upravičeno ponosni in taka stvar seveda eee mogoče v kešnih rumenih medijih ni zlo zanimiva za ns pa upam da je no eee vse skupej bi rd zakluču z rečmo temu pripombo d smo šli zlo deleč šli smo do nekak skorajda meja vesolja eee od nekega osončja do konca pa vendar a ne moj občutek je med vsem dolžnim spoštovanjem do računalnika do računalniških zaslonov kar je seveda tud moj posu ker vizualno ne gledaš prov ničesar več v današnjih časih in nove stvari se samo na ta način da videt je pa klub vsemu res ne da če nimamo osebne zkušne se prav možnosti dejansko neposredne izkušno opazvanja nočnega neba potem bo vsaj stvar vedno izredno tuja kajti bistveno več vedo o virtualnih svetovih kot mi in bistveno mn verjamejo realnosti računalniškega zaslona in eee mogoče ni narobe če tud s tega mesta apeliram d to le dejmo na nek način kar se tiče narave pametno ukrepat pametno ukrepanje pa pomeni da če je tole nebo kot ga vidte s kekšnga Cresa kadr seveda ni kešnih ribiških bark z njihovimi groznimi lučmi in če je tole nebo ki ga vidte iz eee območja eee Črnega vrha nad Idrijo ki je klub vsemu eno bl trdih območij v Sloveniji potem vidte da je tukile Rimska cesta v Sloveniji že skorajda popolnoma zginla razlog je grozno preprost svetilke mamo luči mamo ponoč za osvetlevanje predvsem cest in tko naprej eee to je prav kajti svetlobo potrebujemo zarad marsičesa vendar ni pa razloga da bi te iste svetilke svetle v nebo stvari se nekolko zboljšujejo Slovenija končn je lahko tud ponosna da eee je država ki je sprejela določene uredbe in omejitve kaj se bo v prihodnosti na toj temi dal delat ampak ja eee če bomo še naprej svetl v v nebo boste rekl potem bojo astronomi slabe volje to je nepomembno astronomov je tko mal da ni važno potem boste rekli eee pa bojo otroci slabe volje sej ne bojo vedl kaj bi blo če ne bi bla luč ugasnena ne tko da to spet ni pomembn boste rekli ne no ampak mogoče pa vs bo pa se prjel da boste vi slabe volje k vam bo v spalnico svetl ne pa da bojo vaši stari starši slabe volje k se ne bojo upal it ven ker jim bo preveč bleščalo ne punoč eee pa da bo seveda vsa s eee rečmo biotska raznovrstnost o keri tko radi guvurimo na nek način šla na primer zopet žalostni primer če ga hočte bojim se pa da je zlo ekvivalenten tudi eee rcimo kje iz okolice Ptuja eem na Lublanskem barju eee je dokumentirano katere vrste hroščev so popolnoma zginle ko so tm neko skladišče osvetlil in to tko da so luči svetle še na barje ne s par kilometrov delč so pršli in jih je blo konc ne nepotrebno ne kajti z barja ne prhaja nč druzga kot kekšen medved Rožnik ki pa če ne gre v železno kanto kr dobr skoz pride hvala lepa