Predavanje iz književnosti na temo modernizma in avantgarde. [Gos] snemanje Katja Krapež transkripcija Katja Krapež 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Predavanje iz književnosti na temo modernizma in avantgarde. 2010-02-10 terenski posnetek 2010-02-10 akademski, humanistika MB Maribor 2010-01-20 no skratka mi bi danes končali s pregledom eee tega dogajanja literarnega oziroma revialnega oziroma literarnoprogramskega in bi vas želel eee želel seznanit s tem kaj se je dogajalo z dvema al pa ob dveh morebiti najbolj eee vznemirljivih revijah to sta revija Problemi in pa revija eee Literatura revija Pro najprej revija Problemi eee že v reviji Mlada pota se je eee v zadnjih letnikih te revije izoblikovalo takšno jedro s sodelavcev bodisi dramatikov bodisi eee pripovednikov bodisi pesnikov ki so eee pravzaprav pokazali velik interes za eee sodobno književnost oziroma pokazali so ve velik interes za to kar se dogaja oziroma kar se je takrat dogajalo po evropskih književnost eee eee književnostih in eee ta revija ki je iz izšla potem nastala nekako na osnovah Mlad revije ki je imela naslov eee Mlada pota to je pa revija Problemi je že na začetku svojega eee delovanja to je blo tam v začetku šestdesetih let dvainšeeset š triinšestdeset je že na začetku eee že v prvih s recimo temu uredniških člankih pokazala da bo svoje strani posebaj odprla slovenskim in tudi tujim modernizmom modernizmom lahko bi temu rekli tudi avantgardam ampak jez misim da je treba ta dva termina med seboj ločit in eee to pa seveda pomeni da se je revija odločla oziroma da se je uredništvo te revije odločilo socializirati tiste pojave v slovenski in slovenski književnosti in v evropskih književnostih tiste pojave ki so bili v tem literarnem oziroma literarno estetskem smislu vsej nekoliko integrantni vsej nekoliko integrantni da ne rečem vznemirljivi dokaze za to njihovo integrantnost pa najdemo brez velikih težav v tedanji kritiki to se pravi v tisti eee recepciji ki je spremljala v slovenski recepciji ki je spremljala aktualno literarno dogajanje ta kritika je namreč bila in objavljali so jo tudi recimo v Problemih al pa recimo v Sodobnosti skratka v teh revijah ta kritika je bila ali zelo odklonilna če pomislimo na kakšnega Josipa Vidmarja je bila zelo odklonilna ali pa je bi bila bi človek reku previdno pozitivna previdno pozitivna verjetno zarad tega ker so bili vsaj nekateri primeri eee teh slovenskih modernizmov res skrajni in si in si in si eee posamezni pisci enostavno niso upali eee zelo hvaliti teh teh eee literarnih pojavov eee zdaj eee kakšna imena bi bila seveda dobrodošla eee re v reviji so objavljali članke oziroma prevedene članke takrat aktualnih piscev govorimo o šeesetih letih recimo Žaka Lakana Žaka Lakana ali Rolanda Barta francoskih piscev teoretikov Rolanda Barta Žaka Lakana Američa ameriškega pisca Noama Čomskega gotovo poznate to ime Noama Čomskega ali recimo eee tekrat tudi zelo aktualne Julije Kristeve sicer bolgarske pisateljic eee eee bol bol bolgarske teoretičarke eee vendar eee vendar vendar eee ženske ki je pisala v francoščini ker je tam tudi živela in eee ker je v Franciji tud živela in vi ste imeli zadnjič menda eno predavanje o femi eee ki je bilo tako nekak nastrojeno feministično in jz verjamem da ste eee da je eee predavateljica imenovala to Julijo Kristev Kristevo zakaj zarad tega ker Julija Kristeva je bila provzaprov zgodna eee zgodna teoretičarka bi človek reku literarnega feminizma oziroma feminizma ki se pojavi kot ena od metod pri raziskovanju literature zej mi bi seveda lahko eee se kritično do tega opredelili bi lahko govorili o tem kako je feminizem v bistvu neka ideologija ampak eee verjamem ker ste punce in ste navdušene nad vašimi predavanji ki ki ki eee dvigujejo vaš vaš pomen in to je eee je ne ne bi rad zdej ne bi rad zdaj rušil eee vsega tega kar ste zadnjič lepega slišale no ampak Julija Kristeva ni bila samo teore ena od zgodnjih teoretič teoretičark tega literarnega feminizma ampak je bila Julija Kristeva ki jo boste gotovo da še pri pr predavanjih iz književnosti eee imenovali je bila ena tistih ki je eee ki sodi v eee v med začetnike med tiste al pa tiste teoretičarke na katere se je potem naslanjala teorija postmodernizma zakaj zaradi tega ker je Julija Kristeva tista ki je med drugim pisala o tem kako obstaja dialog med kulturami kako os o obstaja dialog med posameznimi civilizacijami oziroma kako postaja že apriorni dialog med generacijami aprior to se pravi al hočemo mi al tega nočemo zakaj zarad tega ker smo ker eee ker živimo oziroma ker so takrat že živeli v času ko so informacije dejansko z lahkoto krožle in se je dejansko z lahkoto zvedlo kaj se dogaja v Ameriki kaj se dogaja eee kaj se dogaja v zahodni Evropi al eee s sej veste eee na kaj misim če misim na info na na na to informacijo no ampak mi zej seveda ne bomo govorili o tem amak želim poudarit da je literarna revija Problemi eee da je literarna revija Problemi socializirala torej ta ava s eee modernistična eee literarna gibanja oziroma lit eee eee eee modernistična umetnostna gibanja socializirala v tem smislu da je da so objavljali in so legalizirali s tem ko je bilo to bilo objavljeno provzaprav tisto kar se je takrat v lju v umetnosti skrajnega dogajalo ne k ne misim samo na literaturo ampak misim tudi na eee recimo likovno umetnost in leta devetnajsto sendeset je izšel ena je izšla ena posebna številka te revije ki je imela naslov Katalog ena posebna številka revije ki je imela naslov Katalog in ta Katalog ta posebna številka je prinesla eee torej nekaj besedil tega slovenskega modernizma mi bi lahko rekli da je s tem pravzaprav eee delovala revija zelo literarnoprogramsko eee s s tem da je objavljala da je socializirala torej neko literarno oziroma neko umetniško smer na ta način so se Problemi eee jz mislim da pomembno zapisali v v slovensko eee ka pa vem kulturno zgodovino al ne samo literarno zgodo ampak misim da kulturno zgodovino eee ena od ena od eem ena od eee pomembnih eee ena od pomembnih edo e e en od pomembnih dokazov da je eee revija ki dejansko eee da je da je eee to ured eee uredništvo Problemov dejansko je zanimal dejansko zanimal eee literarni modernizem je objava eee Šeligovega dela z naslovom Pogovori iz jz zdej seveda ne bom govoril o tem o tej Šeligovi Rudi Šeliga Rudi Šeligo o tej Šeligovi prozi a želim opozoriti na to da so v reviji v tistem času nekako v tistem času objavljali članke o tem kakšen naj bo sodobni roman oziroma kakšen naj bo moderni roman in eee eee in eem eem eee ti članki so provzoprov bli takšni teoretski eee teoretska besedila o tem kako naj bo čim majn k k eee kako naj bo bodo ose da bo čim majn oseb kako osebe naj ne bodo psihološko okarakterizirane kako naj bo zgodba reducirana in tako naprej tako naprej kakšen naj bo tip pripovedovalca imamo več takšnih tekstov recimo Valan Rod Gerje je pisal o tem oziroma so je pred tem kakšen njegov eee članek al pa eem Natali Saro skratka več več je teh člankov in bi re bi človek reku neposreden odziv na to neposreden odziv na to o čemer so pisali eee o eee neposreden odziv na te č tuje članke je bil jz mislim da tudi ta eee potem slovenski modernizem sem prej imenoval Rudija Šeliga ali lahko govorili tud o kašnem Matjažu Hanžku ali Dimitriju Ruplu ampak to je že druga stvar v zvezi z v zvezi z eee modernizmom se pojavlja še eno še ena razprava raz tudi na straneh revije Problemi in sicer razprava ki govori o tem v čem pa bi lahko bila bistvena novost moderne modernistične literature razprava o tem od v čem bi bila lahko novost modernistične literature oziroma modernisti sami nej še prej bi še prej da ne bomo eee da vas ne bom eee kje kaj motu razliko med modernizmom in avantgardo bi eee in na to razliko bi želel opozorit avantgarda avantgarda je termin ki po ki označi neko skupino s socialnega vidika eee medtem ko modernizem iz literarno estetskega če govorimo o modernizmu mislimo na neko določeno poetiko modernistično če govorimo o pripovedništvu mislimo na reduciranje eee na reduciranje eee zgodbe na od een malo število oseb na karakterizacijo ki ne upošteva psihologije na pripovedovalca na na ta tip pripovedovanja površinskega pripovedovanja ne ne zanima nas kaj se dogaja v osebah ampak zanima samo to kar se vidi to je to je ta tip filmske kamere ki vidi ki vidi zdaj njo vidi kar je pa zadaj pa že več ne vidi pa v njo tud ne vidi ne eee in eee eee ampak to je zej stvar eee tega poimenovanja modernizem avantgarda pa se mi zdi da je ustrezen izraz takrat kadar hočemo poudarit kadar hočemo poudarit da so ti pisci in to je dejansko takrat bilo da so ti pisci živeli skupaj da so imeli skupinske nastope ne vem al sem to zadnjič reku neke performense da so dejansko živeli tam v Šempasu pri Novi Gorici kakšen slikar kakšen kašen glasbenik je gotovo da bil kašen eee kašen pesnik in je in torej avantgarda označi njihov skupin eee nji njihovo skupnost in in kar je še še pomembnejše avantgarda označi to skupnost tudi s staliča njihovega njihovega eee programa njihovega programa da ne rečem njihovega manifesta vi vi se spomnete kakšnih takih manifestov recimo Andre Breton je več nadrealističnih manifestov napisal eee že tam eee sredi eee že tam v prvi polovici devetnajstega stoletja eee manifesti nadrealizma pa tudi še kasneje no in takšen manifest je v bistvu pomembno besedilo za tisto skupino zelo ozko opredeljuje poetiko estetiko neke literarne neke umetniške skupine neke literarne skupine zelo ozko jo opredeljuje zelo natančno opredeljuje in manifest je praviloma agresivn eee agresivn do drugih eee do drugih literarnih programov funkcionira v tem smislu samo mi smo prava literatura recimo ne no zej da ne bom pretiraval pri tem amk jz misim da je da je to skorajda nujno ločit no in eee eee ti eee torej slovenski v v slo v slovenskim modernizmu se je slej ko prej pojavlo vprašanje po pravi po čem smo je pa zdej naša literatura boljša drugačna zakaj pa je naša literatura ravno tista prava prava umetnost takšno vprašanje ki se je odpiralo tudi na straneh eee Problemov ali pa so razpravljali o tem vprašanju tisti ki so objavljali v Problemih takšno vprašanje slej ko prej mora trčit na pojem mimezisa oziroma na mimetik na pojem mimetičnosti in eee če trči na pojem mimetičnosti potem seveda se ne da drugače kot da neka nova skupina rečmo zej modernistična ali avantgardna reče naša umetnost je pa prava v resnici v Platonovem pomenu eee proizvajalna poetik proizvajalna ne posnema ampak ustvarja nove svetove aha zaj smo pa tam ker zdej pa res nič ne vemo kaj je zdej s temi novimi svetovi kaj je s to mimetičnostjo vi seveda veste da j da je mimetičnost star eee antični pojem antične poetike in vi seveda veste da poznamo vsaj dve razlagi s tega časa Aristotelovo eee Aristotelovo in Platonovo in vi seveda veste da sta se oba ta dva eee grška filozofa provzoprov bistveno loč precej ločla bistveno ločla s tem da sta prek eee pojma mimezis eee vrednotila umetnost kot tako in Platon je bil tukaj zelo regonozn ko je govoril da je umetno da umetnost ni nič posebnega da to ni nič posebnega zaradi tega ker umetnost tako ali tako samo posnema in vi seveda veste jaz sem prepričan da vas samo spominjam na neke stvari Platon je šel še dalje in pravi umetnost je tako al tako samo posnetek posnetka ker prva je ideja ideja o tej zlomleni kluki potem je ta zlomlena kluka potem je pa nekdo narisal to zlomleno kru kluko skratka posneti posnetak prvotno je tako s tako samo ideja in eee Aristotel je bil tu drugačen eee Aristotel je bil prizanesljivejši in sicer je Aristotel eee posebej to umetnost eee literarno umetnost b besedno umetnost in glasbo visoko cenil eee zakaj je prišlo do tega ? zakaj je prišlo do te razlike do te razlike je nujno moralo priti ker sta Platon in Aristotel na podlagi različnih umetnostnih zvrsti eee definirala pojem mimetičnosti in eee Platon eee oziroma Aristotel je eee eee eee o mimetič o o umetnosti in o mimetičnosti govoril z o o upoštevajoč besedno umetnost in glasbo medtem ko je medtem ko je Platon dosti razmišljal o slikarstvu in zaj vam bom povedal ne nekaj česar ve še ne veste al pa veste s s kakega drugega letnika da je bil v stari eee stari Grčiji nek prelep eee slikar Zevsis ki je baje narisal takšno grozdje da so prišli škorci in kljuvali tisto sliko sem jaz to že kdaj povedal ? mogoče ne vem v glavnem in zdej če mi dejansko rečemo okej če je pa to takšna slika da škorci pridejo je pa to res posnetek posnetek posnetek je to pa res velika umetnost to je pa res ena obrt obrt da nekdo zna tako konja narisat da bi se kar fsedu na njega oziroma da bi ne to no ampak zej seveda ne bi predaleč preveč eee eee na široko o teh stvareh čeprov so tud po moje je to zanimivo eee dejstvo je da da se ob reviji Problemov in govorimo o literarnem programu ki se v v v tem ča o o ob tej reviji izoblikoval da se je ob eee reviji da se je tu dejansko vnela razprava ali je sodobna moderna umetnost modernistična umetnost v pravem pomenu proizvajalna zaradi tega ker proizvaja neke nove s svetove ni več mimetična kot je bil recimo realizem no eee zaj seveda eee eee je eee do ta do odgovora na to vprašanje jz ne vem če se da priti dejstvo pa je da je da lahko mi pojem mimetičnosti ali če hočete pojem verizma na eni strani dejansko vežemo na realizem kot eee na realistično umetnost ozirma na realistično književnost al pa če hočete na realistično slikarstvo da dejansko lahko pa drugače govorimo če mislimo na kakšen simbolizem ali če mislimo na kakšenga na kakšn Šalamunovo estetiko skratka neke skrajne modernizme da takrat pa dejansko težko govorimo o verizmu oziroma o mimetičnosti eee ker če govorimo zdej tule o simbolizmu potem si seveda slej ko prej moramo eee moramo eee eee eee moramo premislit o tem zakaj simboli kaj s ti kaj napravit s tistimi simboli ki so zelo zelo individualizirani znaki za nekaj zelo subjektivni eee eee eee subjektivne informacije o nečem eee sej veste to od lani al kdaj simbolisti so rekli ne ta jezik ki ga mi govorimo ta naš jezik ta j s tem jezikom pač mi ne moremo povedat tistega kar je za življenje bistveno tisto kar je za življenje bistveno za tisto moramo mi iznajt nek drug jezik in to je jezik simbolov to ni miza to ni kaj jz vem punca fant in ne vem kaj še vse amak mora bit nek drug jezik da vidimo mi v ozadje stvari ker to je bistveno to so rekli v v narekovaju rečeno simbolisti in zato je seveda simbolistična metafora eee bistveno druga bistveno drugačna naša meta ta bi reku človek običajna ne v narekovajih običajna eee metafora eee funkcionira eee na tem tercium eee tercium komparacionisu ki je vendarle prepoznavn tako da mi lahko a pomen al pa pomen ce prek tega prepoznavnega pomena be eee eee eee razumemo rdeč ko kuhan rak ne eee simbolistična metafora pa funkcionira ravno na odsotnosti tega tega te bližine se ta tercium komparacionis ne referira noče referirat na naš na naše življenje na tisto kar nam je blizu in zarad tega je to seveda kar se razumevanja tiče kar se recepcije tiče bistveno težje kot pa saj veste ne če reče Francl Micki Micka ti si lepa ko roža ko roža eee je roža lepa in Micka je seveda se scedi od sreče ker ji je Francl reku da je lepa kot roža če pa reče Francl lepa si kot nogometna žoga pa bo seveda Fra al pa Micka tega seveda ne bo razumela eee kljub temu ne bo razumela četudi je četudi je eee Francl navdušen nogometaš in kaj jz vem kaj in mu je žoga neka sveta stvar eee no pa zdej seveda eee kam bi šla ta razprava ta razprava provzprov ni prinesla nekega rezultata eee misim kaj je zej mimetično kaj je nemimetično ? ta razprava verjetno sploh ne more prinest eee eee prinest rezultata Platon je sicer svoj čas govoril za zakomplicira se vse skupaj že pri jeziku Platon sicer včasih fčasih ne že davno nazaj je govoril da j jezik mimetičn eee ampak kasnejši so ugotovili da da jezik da v jeziku tudi Čomski če hočete De Sosir ne vem kdo so ugotovi eem eee so ugotovili da v jeziku in to s tem se mi lahko pravzaprav zelo strinjamo da v jeziku ni nič posredovalnega da ni nobene zveze med besedo klop in dejansko klopjo ker mi te klop da je stvar da je to stvar dogovora da bi mi tej klopi mirno lahko rekli krajnska klobasa in bi blo vse v najlepšem redu ker tudi krajnska klobasa nima nobene zveze s tisto klobaso to se nam zdi to je naša predstava če nekdo reče klobasa takoj vidimo neko klobaso to je naša predstava zdaj potem ampak to je stvar dogovora eee eee eee dokaz jz misim da je odličen dokaz eee za to ta da mi rečemo da rečejo eni eee eni eee tejbl drugi rečejo miza tretji rečejo der tiš eee in tako naprej če bi imeli neko zvezo med tem kar je označeno in tistim eee s čemer označujemo to ta predmet potem bi morali vsi na enak način rečt tako kot rečemo na enak način vsi mu če hočemo poveat kako se krava pogovarja ker avstrijska krava isto reče dober dan mu kot reče slovenska mu in mi drugače ne mormo rečt Avstrijc ne more rečt da njegova krava govori kaj jz vem kaj jov jov jov al pa kaj jz vem eee no skratka eee te razprave so ble jz misim da takrat zanimive produktivne celo eee s eee produktivne v tem smislu da so dejansko eee se ljudje na različne načine opredeljevali da so pač skušali prit do nekega zaključka eee čeprav do tega zaključka enostavno eee pot ni bila enostavna drugič se je potem literarna revija Problemi ki je postajala pa vse bolj tudi filozofska oziroma sociološka revija drugič se je ta revija potem eee eee zelo izpostavila ob teh eee eee subkulturnih gibanjih sej sej modernisti so na nek način bli tud subliteratura ne zdej pač govorimo o subkulturnih gibanjih misim seveda na članke ki se je v reviji o roku o glasbi o o panku pisala eee Gregor Tomc in Pero L oziroma Peter Lovšin vi Petra Lovšina ozirma Perota Lovšina seveda poznate prek eee njegovih Pankrtov in eee eee revija je revija Literatura pravim se je pa v tem času ko so bila ta o skoraj sensetih osenseta leta zelo vključla v v to subkulturno dogajanje eee zelo eee zelo eee razmeroma dosti so pisali o kritičnih besedilih kritičnih besedilih pankovskih ansamblov eee pisali so potem o spet o tujih eee o tujem dogajanju in tako dalje in še enkrat se je potem revija eee v močno udejstvovala to je bilo eee pravzaprav nekako v istem času v zvezi z tem gibanjem Noje sloveniše kunst oziroma eee oziroma eee Lajbah vi poznate ne vem zaj koliko poznate Lajbah ampak jz misim da vsaj po imenu Noje sloveniše kunst pa je bla tud ena skupina slikarjev misim da je mmm kaj vem tam nekak jeseni je zaj spet ena je bil en intervju eee s s temi slikarji eee druge s eee no ampak rev eee eee v reviji so nastajale eee lahko si mislite da je se je revija ki se je tako vključla v neko aktualno dogajanje to subdogajanje eee da da je takšna revija slej ko da je v takšni reviji slej ko prej moralo priti do trenj med posameznimi sodelavci ta trenja so bila vedno močnejša nasprotja so bila vedno močnejša tudi v tudi v v v v uredniškem odboru in nekako ni šlo da eee eee ni šlo eee eee drugače kot da se je revija razdelila na dve reviji na revijo Literatura razprave eee Problemi razprave in Problemi literatura in enkrat e e enkat je ena številka izšla literatur eee Problemi literatura potem je izšla eee li eee Problemi razprave potem spet Problemi literatura in tako naprej nekaj časa je to funkcioniralo eee al ne dolgo tako da se je eee ta del Problemi literatura osamosvojil in je nastala Literatura revija Literatura eee in imamo zdej spet neko pot od Mladih potov prek prek eee eno linijo od Mladih pot od revije Mlada pota prek eee Literature eee ob pardon prek Problemov prek Problemi literatura do revije Literatura ki je potem bla začela izhajati konec osemdesetih let devetinosensetga leta eee no tudi tu bi zej lahko s lahko si mislite da je da so eee da so v tej Litera Literaturi s spet z veseljem objavljali kaj jz vem kašne francoske pisce prej reku to eee Julijo Kristevo sem reku ne eee in eee v tej reviji so začeli objavlati oziroma ob tej reviji se je združila so se združile mlade takrat mlade literarne moči takrat mlade literarne moči recimo Vlado Žabot Feri Lainšček Andrej Blatnik eee Andrej Blatnik Maja Novak Berta Bojetu Alojz Ihan Aleš Debeljak Franjo Frančič Igor Zabel Igor Bratož dosti je teh imen razmeroma dosti je teh imen vsa danes niso več ne vem kako po pomembna ampak eee ta ki sem jz naštel pa so ostala med slovenskimi pripovedniki oziroma pesniki in jih mi danes b reku lahko mirno uvrščamo tudi v kanon slovenske literature eee konec osensetih let je bil čas ko je ko je postajal tudi v slovenskem prostoru vse bolj zanimiv eee vse bolj zanimiva smer postmodernizem postmodernizem in zato ni nenavadno če je revija tako kot s so prej Problemi pisali o novem romanu in tako naprej eee če so zdaj eee priobčili članke tistih tujih avtorjev ki so pisali o tem kaj da je postmodernistična književnost pa imamo spet Rolanda Barta Džona Barta ameriškega Džona Barta Umberta Eka Markeza Danila Kiša postaja zanimiv spet Martin Haideger eee Niče F Friderih Niče in eee eee fsi ti pisci pravzaprav s eee močno vplivajo na slovensko literarno produkcijo zdaj o tem jz ne bi ker vas to čaka pri v s v sklopu drugih predavanj bi vas pa opozoril pa vendarle na dva na dva teksta ki sta močno razburila een že eee Probleme in kasneje tudi eee sode eee torej sodelavce Problemov in kasneje tudi Prob eee sodelavce eee Literature to sta bila dva teksta eee znan eee znanega ameriškega teoretika Džona Barta eee eee eee teoretika Džona Barta Literatura izpraznjenosti in Literatura iz eee izpolnjenosti oba sta bila objavljena v slovenskih prevodih tudi čeprav kar nekaj časa za tem eee ta dva pr v v prvem Literatura eee eee izpraznjenosti eee v tem prvem literatura izpraznjenosti je eee Roland Bart ob takrat zelo interesantnem piscu eee Gabrielu Garsii Markezu razpravljal o tem kaj je postmodernizem in je ugotovil in je ugotovil da je posebnost postmodernizma v v sintezi visokega in nizkega elitnega in popularnega umetniškega in neumetniškega eee ali pa popularnega in ekskluzivnega množičnega skratka to je eee to je eee to je to naj bi s našel v literaturi eee Gabriela eee Garsie Markeza vi se boste spomnli kašne kašnih njegovih del jaz mislim da ste gotovo kaj prebrali Žalostne kurbe mojega življenja recimo je ena krasna knjiga eee ena krasen roman tega avtorja eee al pa Ljubezen v času kolere je tud en krasen roman če niste tega brali vsekakor preberite eee no potem je objavljal v v v eee potem je bil interesanten v tem času Umberto Eko Umberta Eka poznamo seveda po njegovem romanu Ime rože če ga niste brali ste verjetno gledali film eee v njem je igral glavno vlogo kot se spomnite Šon Koneri in eee Umberto Eko je eee ob tem ob tem romanu seveda napisal še kaj drugega recimo roman Baudolino in tako naprej ampak ob tem romanu je pisal tudi o eee o eee neke eseje o postmodernizmu in marsikaj tega je bilo objavleno tudi v eee reviji eee Literatura zdej eee tega ne bomo natančno s eee bi pa nekolk natančneje govoril o heh tem kar je pa blo takrat tudi zelo aktualno to si bili pa eee to pa je bilo vpraša definicija eee definicija eee eee postmodernizma in sicer definicija ki upošteva tako formalni vidik literarnega dela kot duhovno zgodovinski ki upošteva tako formalni vidik literarnega dela kot duhovno zgodovinski eee in eee šlo je za to da se je eee na tem formalnem vidiku preverjalo kakšna je človek bi reku stopnja eee stopnja dialoga ki ga novo delo novo delo ustvarja z nekimi že obstoječimi kanoniziranimi literarnimi besedili kašna koliko se novo delo referira bodisi na tematski ravni bodise bodisi na slogovni ravni jezikovni ravni idejni ravni koliko se referira na že obstoječa besedila ta obstoječa besedila ta ta besedila eee s katerimi je novo besedilo v dialogu seveda morajo bit kanonizirana morajo bit bralcu prepoznavna ker šele takrat če so prepoznavna šele takrat lahko eee poveže bralec obe besedili novo in ono staro ta eee ta ta eee stik je eee torej en stik med enim in drugim besedilom je torej eee tisto kar na formalni ravni mora vsebovati postmodernistično besedilo če hoče bit postmodernisti no zej sem mal narobe reku besedilo če hoče bit postmodernistično in eee eee takšnih takšnih besedil je blo v slovenskem prostoru nekaj čeprav ne ne vem koliko eee tu se pojavljata vsej dva avtorja Bratož in Blatnik eee druga stvar pa je stvar ki je vezana na duhovnost na duhovno področje besedila eee tu se fsej f slej ko prej pojavlja eee pojem resnice oziroma pojem avtoritete ki iz te resnice izhaja eee za postmoderno duhovnozgodovinsko paradigmo je namreč značilno za postmoderno zgodo eee eee duhovnozgodovinsko paradigmo je namreč z eee značilno ravno to ravno to čemur rečemo odsotnost ene resnice ali čemur rečemo če temu rečemo pluralizem resnic Niče je nekje zapisal boga ni vse je dovoljeno eee tako govoril Zaratustra ne eee boga ni vse je dovoljeno ni vrhovne resnice ki bi izhajala iz vrhovne avtoritete in ker tega ni lahko funkcionira samo več hkratnih resnic eee in to to ta to funkcioniranje več hkratnih eee resnic je nekaj eee kar mora bit eee eee eee na tej idejni ravni prisotno v literarnem delu al pa v umetniškem delu če hoče to umetniško delo bit postmodernistično eee vi se boste spomnli eee da je eee že v v v vi se boste spomnli da je že kaj jz vem če govorimo o romantiki enostavno ne gre drugače kot da govorimo tudi o romantičnem subjektu eee če govorimo o realizmu pravzaprav ne gre drugače kot da govorimo tudi o eee duhovnem ozadju filozofskem ozadju na katerem na katerem je utemeljen realizem in tako naprej tako naprej in meni se zdi nujno da tudi če govorimo o postmodernizmu se ne ustavimo zgolj pri teh formalnih določnicah pri tem preferiranju pri tem dialogu pri tej korespondenci med enim in drugim eee umetniškim delom ampak je trea nujno govoriti tudi o tem tako imenovanem postmodernističnem subjektu