Javno predavanje in okrogla miza o univerzalnem temeljnem dohodku. [Gos] snemanje Katja Krapež transkripcija Katja Krapež 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Javno predavanje in okrogla miza o univerzalnem temeljnem dohodku. 2010-02-12 terenski posnetek 2010-02-12 javno predavanje MB Maribor 2010-01-28 Dober večer danes smo vidli da se bo razpravlalo o univerzalnem temeljnem dohodku ali temeljnem dohodku misim da na kratko veste že fsi za kaj gre skratka s družbena skupnost v našem primeru država nej fsakemu svojemu pripadniku zagotavljala nek dogovorjen znesek v naših razmerah bi to blo mesečno predavala gos bo gospa doktor [ime] [priimek] ki je kokr jaz vem edina v Sloveniji ki se poklicno bavi s tem fprašanjem pri Umarju Urad eee Republike Slovenije za makroekonomiko če prav če sem prav razložu makroekonomske analize in eee predavanje bo trajalo okrog petištrdeset do šeeset minut eee razprava sledi šele potem v redu ? izvolte gospa doktor eee zej malo moram to popravit poklicno ukvarjanje to ni eee jz sem pač fztrajala da je to treba nardit eem za vsak primer zato ker ne vemo ali bodo časi še slabši in eee to zarad tega ker pač sem pol leta delala na tem so me zdaj pač v službi pustili da to d naredim do konca eem za temeljni dohodek če sem prav razumela vi fsi že nekaj veste o tem zato bom jaz eee zlo na kratko šla skozi tele osnove zato da vsaj eee vzpostavimo neko skupno razumevanje eee govorila bom pa nekako v treh sklopih prvo eee kratko kaj je temeljni dohodek ideja eee zgodovina razvoja praktični primeri kje se zdaj izvaja potem nekaj iz eee utrinkov iz sodobne debate potem bom to vzpost eee postavila v slovenski kontekst to se pravi zakaj bi bilo dobro uvesti temeljn dohodek točno v Sloveniji in najprej v Sloveniji in ne kje drugje eee vendar pa potem seveda pridemo na najtežji del po eee se lahko vsi strinjamo da je temeljni dohodek krasna ideja ampak eee eee potem pos postaja eee vprašanje realizacije tisto bistveno in takrat se ustavimo pri prašanju kakšen temeljn dohodek kako oblikovan kako v eee kako vpeljan v sedanji socialni sistem in eee tako da vam v tem tretjem delu predstavm grem skoz enih devet deset jz jim rečem praktičnih in teoretičnih dilem ki sem jih poskušala na osnovi eee virov na osnovi razmišljanja na osnovi primerjave z sedanjim sistemom razrešit eee tako da skozi fsako od dilem razrešenih dilem poskušam postavljati neke oporne točke izhodišča na osnovi katerega lahko potem zarišemo celotn sistem temeljnega dohodka zdaj ka pa pomeni celotn sistem temeljnega dohodka je to je precej megalomanska ideja eee če bi bil sistem temeljnega dohodka v resnici eem celovito zarisan bi pomenil spremembo socialnega sistema spremembo davčnega sistema eee spremembo dohodnine spremembo delavnopravne zakonodaje eee spremembo eem zdravstvenega zavarovanja pravzaprav se temeljn dohodek ukvarja z fsemi fprašanji ki jih trenutno naša vlada odpira s upam sej veste ne to se pravi z odpira čisto fse eee socialnovarstvene zakone zakon o pokojninskem varstvu zakon o zdravstvenem zavarovanju eee zdravstven eem o javnih prejemkih eem to se pravi socialnih transferjih tako rekoč fse ne eee zaradi tega je stvar zelo zelo kompleksna ampak jaz upam da jo bom pedstavila hm jasno zdaj osnovna ideja temeljnega dohodka je takšna kot jo je že postavil gospod [priimek] in sicer je prevedena za eee svetovne mreže za uvedbo temeljnega doho eee temeljnega dohodka eee definicija je da država s tem dohodkom zagotavla fsakmu državljanu ne glede na premoženje ne glede na delovno aktivnost minimalni nivo dohodka ter na ta način učinkovito preprečuje širjenje revščine zagotavlja avtonomijo posameznika ter njegovo delovno motiviranost iniciativnost medtem ko hkrati poenostavlja vladne socialne politike to je osnovno izhodišče recimo iz katere eee izhajam jast dalje vendar pa sem eee na isti strani toliko da se razumemo eee s o temeljnem dohodku ni možno brat zaenkrat še knjig vse kar je je na n na internetu in eee če greš na eee na Gugl in guglaš se zatem te nese z ene strani na drugo je pa tale stran Bejzik inkom najbolj eem dobro eee organizirana fsebuje veliko dobro h organiziranih virov temeljni virov eee hočem reči da sem tudi zgodovino o razvoju temeljnega dohodka jemala iz tiste strani tako da fsak od vas jo seveda lahko pogleda jaz sem jo čist zlo na kratko povzela zdaj aha tukaj eee kar eee na začetku povem da je to stara ideja zej tu med sabo imamo filozofe eee filozofi humanisti so bili tisti ki so že v petnajstem stoletju zagovarjali idejo minimalnega dohodka eee oziroma pove postavili so takšne predpostavke da je človek v prvi vrsti član skupnosti ki ne sme pustiti da njeni člani umrejo od lakote potem da je preživetje posameznika prioriteta pri redistribucijo družbenega bogastva in tretjič da je vse to možno eee upravičenost do tega izzvati na osnovi skupne lastnine skupne lastnina je pa zlo raznolika gre za eem lastnino v ozemlju gre za kulturno lastnino gre za eem ekološko lastnino in gre za družbeno lastnino vse vrste lastnin ki jih je možno eee tukaj vključiti eem potem je zlo zanimivo za različne eee stroke govorit o tem kdo vse so eee b zagovorniki eee temeljnega dohodka dobro za filozof recimo Bertrand Rasl za sociologe Veljko Rus ta je to je slovenski sociolog Ulrih Bek eee Nemec eee pot ki je napisal knjigo Družba tveganja potem eee Andrej Gerc ki je m ki mu pravijo socialni filozof eem eee ekonomisti imajo blazno radi svoje Fridmana eee potem ne se ne vem al še eee Samuelson eee nobelovce pri ekonomistih je še posebej dobro povedat da so v šestdesetih letih ameriški ekonomisti ne in več kot tisoč jih je blo ki so podpisali vsi peticija za kongres da bi v Ameriki uvedli temeljn dohodek to je zdaj v naših časih skoraj neverjetno eee poslušat ne ampak da je bilo to v šestdesetih letih v Ameriki in isto je za Anglijo v Angliji imajo Beveridžov sistem isto leto oziroma eno leto prej je drug napisal konkurenčen predlog v katerem eee konkurenčen predlog za socialni sistem za eee eem eee bom bom pol povedla kaj je v bistvu socialni sistem in oni so pač prevzeli eee Beveridžov sistem tale ideja je pa potem padla eee v vodo eee potem prov zanimivo kako je debata čisto spontano vzniknila v v v centru Evrope na Nizozemskem potem pa v skandinavski državah ne gle nepovezano recimo z idejam ki so krožile v Angliji in v Ameriki eem Filip hhh je potem najbolj znan evropski zagovornik eem utdja temeljn eee temeljnega dohodka za vse pri nas eee so na osnovi njegove knjige izdali eee knjigo Brezplačna kosila za vse skoraj fsi ki se s tem ukvarjamo smo kako bi rekli mormo vedno rečt eee kako zlo napačen naslov eee ki je eee ki v bistvo sugerira al pa zbuja konotacije ki so absolutno napačne ampak tako pač je eee zdaj eee svetovna mreža je že zelo dolgo organizirana ampak svetovna mreža je postala pa eee mislim da l z letom osendevetdeset zdaj je bil v Dablinu dvanajsti kongres eee letos pa bo trinajsti pa ne vem več kje če si boste pogledali na tisto mrežo boste videli jaz sem pozabla ker pač ne bom šla eem sto osenosenset prispevkov je na tej strani zorganiziranih po po vseh kongresih po tematikah in tako dalje eee lotevajo se eee teme eee temeljnega dohodka z vseh možnih st strani eee s filozofskega stališča z etičnega stališča z ekonomskega stališča s pravnega stališča eee recimo z eee s p eee eee sistema spremembe socialnega sistema zdaj rekla sn da mogoče dobra če to razčistimo kaj je social k kaj jz mislim ko govorim o socialnem sistemu bolš bi blo če bi govorila o socialni državi pa še tukaj bi morala specificirat da mislim s tem sistem socialnega zavarovanja in sistem socialnega varstva eee mi običajno pač eee eee s tem povezujemo socialne transfere ali pa socialne prejemke vse od socialne denarne pomoči otroške dodatke eem varstvene dodatke in tako dalje že vnaprej povem da Slovenija ima osenšestdeset različnih denarnih prejemkov een to se pravi to so prejemki iz eee javnih sredstev primeri temeljnega dohodka v svetu zdaj za edini pravi primer lahko reč eee štejemo tako rekoč Aljasko Aljaska ima je uvedla temeljn dohodek leta dvainosemdeset in sicer so je fsak prebivalec Aljaske že po šestih mesecih bivanja tam bil upravičen do temeljnega dohodka ki pa je bil eee različnih višin od tristo pa vse do dva tisoč dolarjev na leto odvisno od tega kako je njihov fo eem njihova fundacija bila uspešna na borzi zaradi tega ker oni sredstva za temeljn dohodek zbirajo iz davka na črpanje nafte in to potem eem imajo fundacijo ki s tem eee čara na borzi in iz tega potem izplačujejo temeljn dohodek svojim prebivalcem Namibija je bil pilotski eksperi pilotski primer kjer so v eni eee regiji eem eee naredili pilotski poskus kak kaj bi se zgodilo če bi imeli vsi eee državljani neke vrste z eee minimalni temeljni dohodek rezultati tudi eee so v Pavr pointu na internetu eee kažejo nekaj eee so navdušujoči seveda ne eee nnn z recimo kar je mene tam eee prevzelo je ne tisto da revščino eee revščino zmanjšuje ker to je logično da absolutno revščino zmanjša če jim ti daš dovolj zneska za preseganje absolutne revščine tukaj v bistvu ni nekih eee razkorakov ne eem presenetljivo je ko so ugotovil eee oni so gle bili tud navdušeni nad udeležbo otrok v šoli zrad tega ker tam je problem zaradi revščine tudi udeležba otrok v šoli in to se pravi prihodnost otrok ampak mene je pa prevzelo ko so pokazali statistiko podjetnosti koliko so ljudje potem ustanavlali eem svoja s lastna mala podjetja kako so kr začeli neki eee neki biznis ne vem kako bi rekla us ustvarli so neko zaklučeno ekonomijo ki je eee na konc koncev koristila vsem tem ljudem tako da v bistvu se res zdi da je eem temeljn dohodek bil bolj naložba kot pa kot pa neka poraba v Braziliji pa eee tudi zdej pa ne vem al so uvedli hoteli so uvesti v enem predelu Brazilije prav tako pilotski eee projekt zaradi tega ker od tam izhaja en parlamentarec eem sej mam nekje ime napisano ki je izredno vnet eem član parlamenta ki propagira in hodi od Poncija do Pilata da bi eee da bi to uvedli in eee eem tako da to so meli ne vem če so izvedli eee potem pa je treba reči da na nek način nekej podobnega kar je temeljn dohodek imamo že zdaj tudi v Evropi v veliki meri recimo eee najbolj tipičen primer je univerzalni otroški dodatek če pogleate univerzalni otroški dodatek se izplačuje vsem otrokom ne glede na njihovo premoženje ne glede na njihova sredstva in ne glede na to kaj delajo in to ima večina držav Evropske unije tako da pri nas je bla pred leti razprava in je zlo neumno da je eem ta predlog tako eee propadel v kr nekaj državah imajo podobn pristop tudi za starejše na Danskem Finskem in v Sloveniji celo nekaj podobnega eee pri nas se temu reče državna pokojnina kjer gre za to da imajo ljudje ki so n eee stari nad petinšeeset let in so živeli med petnajstim in petinšeesetim leto recimo vsej pr nas v Sloveniji so upravičeni potem do enega eem do triintrieset procentov minimalne eem pokojnine v glavnem sto sedemosendeset evrov lahko dobi pri nas fsak ki nima lastne pokojnine eem na Danskem in Finskem je to enako eee vendar tam ni st ni omejeno eee z eee starostjo od petnajst do štrnšeeset ampak je v odvisnosti od eem eee rezidua eee tega koliko časa so bivali v tisti državi mmm za eee vmesni člen za odrasle to pa nima še dobena evropska država zdaj razlogi za uvedbo temeljnega dohodka v Republiki Sloveniji kot smo rekli eee lahko se vsi strinjamo da je ideja krasna ampak potem ne samo vprašanje kakšna bi bla praktična izvedba postavlja se vedno tudi vprašanje ali bi bil ta sistem boljši kot je sedanji sistem veste če gledamo po kazalcih eem revščine al pa koliko ljudi živi pod pragom revščine učinkovitost našega socialnega sistema eee na konc koncev marsikdo trdi da Slovenija eee je tak kot vedno blizu povprečja in da ni najslabše organizirana to se pravi zakaj nekaj menjavat kar ni najslabše ? eee zdej potrebno je dokazat da je novi sistem boljši a ne ampak to je kljub temu trea poveat da zdaj je specifični trenutek ko lahko rečemo da gre za kulminacijo oziroma preplet več nivojev problemov tukaj mamo svetovne probleme in to nekateri vztrajajo že c eee so stari svetovni problemi kot je revščina ekološka kriza tudi že že traja in traja dobro imamo pa eee neka novega mamo finančno krizo in pa svetovno gospodarsko krizo ki na nek način odpira polje debate odpira vprašanje ali bi bil možen eee n drugačen sistem potem imam tu tranzicijske probleme eee jz sem zlo na kratko napisala morem pa r oh pa še s zmotla sem se nesposobnost elit eee tu sem se kr naslonla ne vem če se spomnite eem takega presunljivega članka v Mladini od eee [ime] [priimek] Pred nevihto eee on je recimo kr n razdelal kako on vidi pač probleme eee v Sloveniji in tam je eee opozoril na eee na to da imamo tehnološki zaostanek v redu ga mamo mamo neke vrste kulturni zaostanek tudi v redu ampak pol je reku pa poglejmo v Avstrijo v Avstriji majo tudi te zaostanke edino kaj je razlika ? razlika je mogoče pač v tem da imamo mi eem nesposobne elite partitokracijo da imamo eee eh kako bi rekla elite ki niso sposobne potegniti voza iz kolesnic eem potem imamo pa še epohalni problem prehod iz moderne v postmoderno družbo to tukaj eee gre za eem pravzaprav neke vrste klučni klučni element zaradi tega ker veste svetovni problem revščina recimo pa tud bi človek reku če če deset let nism če je petdeset let rešujemo kdo je reku da je treba zdaj rešit pa finančna kriza vsi oblublajo se bo bolše pa tranzicijski problemi pa bo bolše amak poglejte pri epohalnem problemu prehoda z moderne v postmoderno družbo pa ni mogoče da bi prišlo do izboljšav samo po sebi zradi tega ker osnova tega prehoda je tehnološki razvoj tehnološki razvoj ki je našo naše gospodarstvo eee privedel recimo prej smo rekli iz tradicionalne v industrijsko družbo zdaj smo pa na prehodu iz undustrijske družbe v postindustrijsko al pa informacijsko al pa digitalno gospodarstvo poanta vsega tega pa je da na koncu dobiš tisto kar se reče z izrazom džobles grovt imaš ekonomsko rast ekonomsko gospodarsko rast vendar te ekonomske gospodarske rasti ne spremlja tudi rast števila delovnih mest na kratko povedano to se pravi da za za to da ljudje preživijo da preživi cela skupnost ti ne potrebuješ več tisoč kmetov potem ne potrebuješ več sto industrijskih delavcev na koncu potrebuješ samo še enga informatika ka boš pa z vsemi devetndevetdesetimi ostalimi ludmi ? tu je tisti epohalni prehod in potem imaš enga zaposlenega dobro malo pretiravam recimo eem Ulrih Bek eee je govoril eee mislim da o petinski družbi Rus je govoril o tretjinski družbi čeprav po drugi strani zadnč je prišel nekdo in mi je govoril o eee desetinski družbi to se pravi desetina ljudi eee v družbi bi naj imela smiseln plačan in cenjen poklic drugi pa kakor kdo a ne in to se pravi kaj lahko storimo za vse te ljudi za katere ni dovolj smiselnih delovnih mest ? zdaj vemo kaj se dela z njimi zaenkat se jih obtožuje da so leni pa lenuhi pa paraziti in ki se ne znajdejo oziroma eee pri mladini eee tud vemo kaj je pojdi študirat pa študiraj čim dlje a ne to so zdaj tele naše rešitve drugih rešitev trenutno ni in pri tem problemu nastopi utd kot kot se temu reče čarobna palčka ko rečeš ja pa seveda če ima družba dovolj sredstev da lahko preživi ljudi zakaj ne bi omogočla tega preživetja vsem ljudem ki si sami niso krivi da ne smejo al pa ne morejo delat za svoje preživetje ? hkrati pa če se vrnem nazaj k nazaj k eee naši definiciji da eee temeljn dohodek zmanjšuje revščino da temeljn dohodek povečuje avtonomnost poceni državo vidimo da se tudi to ujema z presekom problemov ki trenutno pestijo našo družbo in sicer na eni strani z tistim ko eee obljublja zmanjševanje revščine zagotavlanje eksistence po drugi strani pa eee n z tem ko obljublja večjo avtonomnost posameznika in kot sem rekla te oblube temeljnega dohodka bomo skozi operacionalizacijo ves čas recimo potem skozi raz eee razčiščevanje dilem gledali in ocenjevali v tej luči ali nov sistem pomeni večjo eksistenčno varnost za večino ludi in ne poslabšuje položaja najbolj ogroženih eee ali omogoča večjo avtonomnost za več ljudi v primerjavi s sedanjim sistemom in pa trudi se glede na to da oblubla manjše stroške države a ne eee tukaj se pa trudi v prvi vrsti da bi uvedba temeljnega dohodka pomenila najmanj finančno nevtralnost kasneje pa možne pozitivne javno finančne učinke zaj pa če gremo k teorietičnim in praktičnim dilemam nekatere nekatere že poznate recimo nabolj klasična je univerzalni temeljn dohodek ali ne kaj to pomeni ? da je eee da so upravičenci do temeljnega do dohodka eem ločeni glede na različne kategorije klasično je ali državljani al samo prebivalci ? eh večina zagovornikov predlaga eee omejenost na državo zakaj ? zradi tega ker se že sedaj večinoma socialna socialni prejemki socialni transferji peljejo skozi državo država ma že svoj aparat eee prvič za zbiranje sredstev skozi davčni aparat drugič skozi razdeljevanje sredstev pri eee omejitvi na državo imamo potem tudi eee argumente k ki smo jih prej p povedali pri recimo filozofskih steliščih da eee gre za eee pre skupno premoženje recimo ali državljanov ali pa prebivalcev tukaj je zdaj pa v eee prihaja do ločnice če govorimo skupnem premiže premoženju na osnovi davkov davke plačujejo fsi prebivalci ne samo državljani potem s morajo bit upravičenci vsi prebivalci če bi kdaj temeljni dohodek recimo eem financirali na osnovi skupnih virov skupne skupne eem zemeljske lastnine skupne eee kulturne lastnine bi morda prišel bolj v poštev eee d omejitev na državljane eee zdaj načeloma seveda če govorimo o univerzalnem temeljn dohodku vsi zagovorniki morajo priznat da eee bi bilo edino pravično da bi čisto vsi ljudje v tem univerzumu prejemali temeljn dohodek a ne nimaš dobene dobenega zgovora nimaš če priznavaš fsakemu pravico do preživetja morš nudit fsakemu potem možnost da preživi potem pa se ustavi seveda pri praktičnih dilemah prvič od kod denar drugič kako to organizirat in spet prideš v začarani krog omejitve so potrebne eee recimo fsi govorijo o utd jaz sem bla ena od tistih ki je naredla f tukaj f tem pogledu zmedo zato ker sem na začetku govorila o državljanskem dohodku ne o utd ka mam jaz proti imenu utd ? to da ni v resnici univerzaln če bi ga mi uvajali za celotni univerzum za celotno zemlo pol se naj imenuje univerzalni ča ga uvajaš v Sloveniji naj bo slovenski ne pa da spet na nek način farbaš a ne eee dobro ampak zdaj eee tukaj treba bit pragmatičen če fsi govorijo o utd bom govorila še jaz o utd ne eee zdaj kako sem pa rešila oziroma ponujam rešitev za dilemo eee prebivalci ali pa državljani eee predlog je da bi temeljni dohodek dobivali vsi državljani ob enem pa tudi vsi prebivalci ki že deset let ki so že deset let stalni prebivalci Slovenije in neprekinjeno zadnjih pet let živijo v Republiki Sloveniji ta zadn del ki je kompliciran je izhaja iz zakona o prejemu državljanstva kar pomeni poglejte če je nekdo upravičen da dobi državljanstvo na osnovi državljanstva pa tudi temeljn dohodek potem lahko rečemo da zadostitev pogojev za državljanstvo zadošča tudi za prejemanje temeljnega dohodka pač brez potrebe da nekoga silimo v sprejem državljanstva ampak na ta način so izenačeni a ne eee in eee to ni v nasprotjo z drugimi predlogi recimo kjer fsi bolj ali manj eee eee dajejo neke ko bi rekla eee trajnostne pogoje pet do deset let bivanja v določeni državi da si ti zaslužiš eem n eee prejemke tiste družbe fsi enako ali ločeno po gospodinjstvih zdej jz ne vem verjetno vam to ni tako eem blizu fprašanje eem gre za to da eee bom poj ne vem če veste f Sloveniji ima glavni nosilec gospodinjstva recimo dobi najvišjo socialno denarno pomoč drugi odrasli zravn dobi sendeset eee procentov otroci dobijo še majn eee in razlog za to je eem pravijo to je ekonomija obsega kar pomeni da ne rabijo vsi dobit enako zaradi tega ker če gori žarnica za enga al pa za pet ljudi so stroški gospodinjstva identični ne in zaradi tega pol zmanjšujejo za vsakega dodatnega člana eee zagovorniku utdja pa eee bolj al manj vsi zagovarjamo eee eem linearno za vse za vse upravičence enako in sicer z argumentom da tisti ki so se že pripravljeni truditi in živeti f skupnosti in se prilagajati naj profitirajo od ekonomije obsega ne pa da so na ta račun eee zmajnšani to bi naj sploh f sedanjem času prispevalo tudi pomembno k zmajnšanju osamljenosti zmajnšanju anomije zmajnšano eee atomizacije družbe hkrati recimo s še posebej za slovenske razmere eee je to en pomembn argument eee v luči tega da v vemo eee za primere goljufije pa eem izkrivljanja podatkov ko se poročeni ljudje ločujejo zradi tega da si lahko potem pri pridobivanju prejemkov izkazujejo kot samski ljudje zato da dobijo več tako da v bistvu tu ko že eno goljufijo v začetku izkoreninimo hkrati pa sej pravim profitirajo tisti eee profitirajo od ekonomije obsega in so eem nagrajeni zaradi tega ker se trudijo z skupnim živlenjem fsi enako še posebej otroci to je vprašanje a ne zarad tega ker čist to to pa je da skoraj povsod imajo otroci vsaj kar se tiče socialnih prejemkov eee majnša sredstva eee in eee to razlaga al z ekonomijo obsega al ali pa z zgodovino tukaj eem predla sem nekako po eee po fseh možnih preračunih in primerjavi z sedanjim sistemom ker poglejte kaj imamo mi f sedanjem sistemu ? v sedanjem sistemu imamo da čisto fsak otrok dobi od države približno sto sednosendeset evrov eee če ne dobi otroškega dodatka prvo dobi pri zaposlenih starših tolko davčnih olajšav to temu se reče davčni prihranek pri zaposlenih pri tistih ki eee sej mogoče b blo dobro eno drugo sliko vam pokazat poglejte pri tistih ki niso zaposleni pa dobijo sto deset otroškega dodatka za prvega otroka sto endvajset otroška datka recimo za drugega otroka pol imamo še študentske bone pa malico pa subvencije pa še to ni vse zradi tega ker eee ker sn tam že gori združla petsto devet denarna socialna pomoč za družino kjer je recimo že not eee fključenih šestnšeset cela enanpeeset evra za fsakega otroka socialna pomoč zato ker socialna pomoč za odraslo osebo je dvesto enandvajset evrov ne tako da če gledaš po tej strani je seveda otrok recimo dobi šestnšestdeset evrov socialne pomoči odrasli pa dvesto enndvajset če pa pogledaš čisto vse otroške prejemke pa ugotoviš da otroci dobivajo najmajn dvesto evrov tisti ki pa so otroci eee nezaposlenih staršev pa tudi veliko več seveda to je fse odvisno potem al so v vrtcu al so f šoli in tako dalje ni celo maksimuma se ne da povedat kolko eee problem problem veste kaj je največji problem pri kritiki našega sedanjega sistema ? tako je kompliciran tako je netrasparentn da če hočeš koga zdaj vprašat recimo kolk pa mate zdaj vi otrok na socialni pomoči ? ti ne bodo znali povedat če eee o hočeš eee ugotovit recimo h fsaj to kolk je maksimaln znesek ki pride na otroka tud ne gre zaradi tega ker skorajda fsak od teh prejemkov gre skozi drugo institucijo druga institucija odloča o njem drugi k kriteriji so eee eee n pa tudi seveda eee tudi drugačne lestvice so država sama se tega zaveda zaradi tega je točno zdaj v procesu priprave zakon o enotni vstopni točki to pomeni da ne bi več hodu ti na pet različnih krajev za eee za enkrat otroški dodatek za socialno pomoč pa za malco pa za za prevoz ampak greš na eno točko poveš kako je tvoje stanje pol ti dajo tam ne vem rang in potem glede na tisti rang boš ti vedo kolko denarja boš dobil ne bo pa več eee tudi ne bo več podvajanja ne zaradi tega ker včasih se eno eee eh kaos eem torej grem pa grem pa zdaj nazaj torej zdaj eee načeloma je pa zelo lahko zagovarjat da dobijo otroci enako kot fsi ostali že načeloma to je možno kr kako bi rekla apriorno reči zakaj pa ne eee vendar glede na sedanje stanje in pa glede na to da imamo mi probleme še eee na drugih področjih ne samo na področju socialne države ampak recimo tudi na področju izobraževanja sem jaz eee izoblikovala tale predlog da otroci študenti oziroma vsi tisti ki so vključeni v formalno izobraževanje del temeljnega dohodka eno tretjino dobijo v obliki izobraževalnega vavčerja kaj izobraževalni vavčer pomeni ? to pomeni da ti država na tvoje ime da nek vavčer in s tistim greš ti v izobraževalno institucijo te institucije so že zdaj dobivale na vaš račun denar ampak zdaj bi blo pomembno da ga vsak posameznik prinese kaj to pomeni ? to pomeni da bi uporabniki z nogami volili kot se temu reče in fplivali na to da so nagrajeni kvalitetnejši to bi na nek način lahko sprožilo kako bi rekla kvali eee diferenciacijo izobraževalnih inst institucij na osnovi kvalitete to je tudi mehka pot k uvajanju šolnine jz vendar sem ena redkih ki eee zagovarja u uvajanje šolnine ne za za na univerzi ne eee ampak jaz zagovarjam to na ta način da vam da država denar za šolnino vi jo pa nesete na dobro izobraževalno institucijo eem imam tukaj še en predlog to je neformalni vavčer za fse odrasle in sicer eee za f tem smislu večina veste eee teh eee mojih dosedanjih sogovornikov je blazno alergična na to da bi kdor koli dobil denar kr tak eee s tudi recimo eee ko ko se ob eem pogovarja in eee odločajo o pomoči brezposelnim jih ves čas skrbi kako bi aktivirali ljudi ne kaj bodo ljudje če nič ne delajo in f tem smislu f recimo da gre v to smer je tudi tale neformalni vavčer smislu aktivacijskega vavčerja to pomeni da ne dobi fsak fsega dnarja na roko ampak eno šestino tistega dobi za porabit porabi ga pa lahko na sto petdeset različnih načinov vendar v smislu aktivnosti lahko gre na eee tečaj jezika lahko gre na tečaj joge lahko se ukvarja z prostovoljstvom lahko gre k starostniku in izmenjuje z njim izkušnje lahko se uči šaha lahko tarokira z sosedi poanta je da se ljudje družijo da se ljudje tudi kaj naučijo tudi naučijo ne samo sprejemanja informacij ampak naučijo tudi tega da so polni vednosti ki jo lahko delijo z drugimi eee ni tako daleč od tega kar že mamo imamo mi Borzo znanja v Sloveniji poleg tega imamo zdaj Časovno banko ki se uvaja v Ljubljani zdej ne vem je tu že zaživela ? oživlja no torej hkrati tale ideja sledi tudi ideji mikro kredita nobelovca Junosa tistega Indijca ampak kaj on naredo se na tem je poanta on je on tam kreditira da ljudje začnejo proizvajat in prodajat tukaj skozi ta neformalni vavčer bi pa država ljudem dala denar da začnejo trošit denar ampak veste trošenje je vedno tako nekdo troši drugi od tega profitira ne odvisno pač s kere strani začneš mikro krediti začnejo na drugem na drugi strani neformalni vavčer začne na tej strani