Strokovni seminar, namenjen predvsem kemikom in matematikom. [Gos] snemanje Jaruška Majovski transkripcija jm 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Strokovni seminar, namenjen predvsem kemikom in matematikom. 2010-01-02 terenski posnetek 2010-01-02 akademski, naravoslovje LJ Ljubljana 2009-11-11 dons bom predstavu predavanje mikrovalovna kataliza primerjava analitičnega modela z rezultati simulacije eee skupaj z očetom [ime] [priimek] on je profesor na Univerzi v Mariboru pa sodelovc tukej Inštituta za matematiko fiziko in mehaniko če najprej na kratko podam shemo današnjega predavanja začel bom z uvodom nato bom opisal razvoj empiričnega polja sil ter izvedbo Monte Karlo simulacije nadljevov bo oče s predstavitvijo analitične rešitve problema mikrovalovne katalize končala bova pa z razpravo predavanje o mikrovalovni katalizi rad začnem s tole slikco posneta je bla nek zimski dan med vojno v Bosni prkazuje pa srbskega vojaka in sicer ta vojak stoji pred radarjem in ne za radarjem kekr bi človk prčakvov če bi z njim rokovov ma kdo kekšno idejo zakaj stoji pred radarjem ? zebl ga je ne točn tako zebl ga je no eee ta slika dobr pokaže dve bistveni lastnosti mikrovalov prva je da povzročajo segrevanje se prav zarad tega jih uporablamo v mikrovalovni pečici druga lastnost je pa da se uporablajo v recmo razviti tehniki kekršna so radarji al pa mobilni telefoni bazne postaje mikrovalovi se tud uporablajo eee pri eem mikrovalovni spektroskopiji eee z njimi se vzbuja rotacijske prostostne stopne polarnih molekul togi rotator predstavla en dober modelni sistem in z s pomočjo te spektroskopije lahko zlo natančno določamo vztrajnostne momente molekul eee in posledično sklepamo na njihovo geometrijo zdej v kemijo bl natančno organsko sintezo so mikrovalovi pršli pred kekšnimi dobrimi dvejsetimi leti od takret so se razširl na vsa področja kemije in to tko v laboratorij kot v industrijo zakaj se uporablajo ? zarad tega ker povzročajo zlo hitro segrevanje reakcijskih zvrsti dan eem poleg tega pa je njihovo uporabo spremljala pač številna poročila o porasti hitrosti kemijskih reakcij v primerjavi s konvencionalnim knetjem ki poteka pri isti temperaturi temu se strokovno reče mikrovalovna kataliza eee in pa tud spremenjena sestava produktov kemijskih reakcij če smo primerjal v primerjavi s konvencionalnim gretjem zdej mehanizmi skoz katere mikrovalovi vplivajo na kemijsko reaktivnost niso dobr poznani do zdej so jih raziskoval samo z eksperimentalnimi študijami teoretično delo na tem področju pa je izjemno izjemno redko naj začnem s tem kako sploh mikrovalovi interagirajo s snovjo zakaj jo segrejejo to segrevaje poteka po dveh mehanizmih prvi mehanizem velja za polarne molekule kekr je na primer voda in gre za tako imenovani mehanizem bipolarne polarizacije gre pa to da se dipoli polarnih molekul pač rotirajo oziroma oscilirajo v skladu z električnim poljem mikrovalov pr tem se tarejo ob druge molekule in temperatura reakcijske zmesi začne naraščat zdej sama voda še zmerej dokej slabo absorbira mikrovalove in ji znatno pomagamo z dodatkom kekšne soli to lahko preverte doma vzamete dva kozarca natočte vodo noter v en kozarc dodate dve žlici soli vsakga date v mikrovalovko za kekšno minuto k boste ven vzel pomočte prste pa boste vidl da un kjer ste dodal sol bo bistveno bl segret bistveno bl uroč kot un ki ima samo navadno vodo noter kaj pa se tukej dogaja ? to je mehanizem tko imenovane ionske prevodnosti in sicer ioni oscilirajo v skladu z oscilirajočim poljem pač električnim mikrovalov in polarne molekule jim sledijo ob njihovi poti se pač orientirajo kekr se ion gible gor in dol posledično spet pride do neke sorte vzbujenih hitrih rotacij reorientacij polarnih molekul zdej če mi samo posvetmo en žark en eee sunek mikrovalov noter v reakcijsko zmes no bo nč posebnga rotacijske prostostne stopnje se boje vzbudile molekule se bojo trkale med seboj in ta rotacijska energija bo disipirala v preostale prostostne stopne kekr so translacije in vibracije zdej kaj pa če mi to delamo kontinuirno kar naprej obsevamo in obsevamo in obsevamo našo reakcijsko zmes kaj se bo zgodil ja časa za disipacijo ne bo več neskončno velik ker bo že nov foton pršov mikrovalov in bo ponovno vzbudu naše rotacijske nivoje v molekuli vode se prav bomo imel na nek način neko neravnotežno stanje kjer bo nek višek energije zbran v obliki hitrih rotacij višek energije glede na pač preostale prostostne stopne to so translacije in vibracije zdej v svetu atomov in molekul je kinetična energija sinonim za temperaturo zared tega se da taisti neravnotežni sistem podpi popisat z dvema temperaturama z rotacijsko temperaturo ki je nekolk višja in translacijsko temperaturo oziroma temperaturo ostalih prostostnih stopenj ki je pač ustrezno nižje zdej namen tega predavanja je prikazat kako bi tako neravnotežno stanje vplivalo na reaktivnost kemijsko na hitrost kemijske reakcije najlažje eee je to predstavt kr na primeru ustrezno spremenjene statistike trkov zgodba bi šla pa tkole eem vzaimo kr dva primera iz vsakdanjega živlenja prvi je recimo eee rotirajoča vrata od hotela k pač vstopamo mi notri zdej mi lahko najdl od osi vrtenja k je ponavad na sredini teh vrat prtisnemo potiskamo in pridemo noter v hotel lahko gremo pa čist k osi vrtenja damo roke mau bl prtiskamo k mamo pač slabši navor kekr smo ga mel prej ampak še zmeraj bomo potisnl in bomo pršli noter v hotel pol si pa predstavlejmo da tamle rotira en propeler od helikopterja če jaz začnem prot njim njemu hodt pa da mam glavo na ta pravi višini mi jo bo odsekal ampak odsekal mi jo bo s ta najbl skrajnim koncem propelerja nikol jaz ne bom pršov do osi propelerja vsaj ne z mojo glavo še na ramenih in podobna zgodba je potem če se vrnemo v svet atomov in molekul če rotacija in translacija potekata pr prbližn istih hitrostih smo v analogiji pač hotelskih rotirajočih vrat in lahko trki med molekulami potekajo po celotni površini če pa se eee rotacije znatno hitreje dogajajo kot translacije smo pa v analogiji propelerja od helikopterja in bodo praktično vsi trki potekal na najbl krajnih koncih molekule k je tukej označene pač z rumeno in tko spremenjena statistika trkov med molekulami bo mela tud nujno posledico na samo kemijsko reaktivnost zdej eem kaj delo je blo že objavleno vsaj ta prvi ta prvi del to je simulacija če koga zanima si lahko bl podrobno tukaj prebere eee to prilko bi izkoristu tud zato da se zahvalm docentu [ime] [priimek] za prijetno sodelovanje na projektu pa tud za eee njegov obisk današnjega predavanja drugi sodelavc [ime] doktor [ime] [priimek] pa žov dones ni utegnu pridet no koncept teh rotacijsko vročih molekul smo uporabil na primeru mikrovalovne katalize realistične kemijske reakcije to je nevtralne hidrolize estra in sicer bolj natančno metilacetata ta reakcija poteče v dveh korakih prvi je adicija ta je najpočasnejši korak ki vodi do nastanka tetriedričnega intermediata ki ji sledi eliminacija in dobimo ocetno kislino in metanol zdej kej za pisat puznamo tudi aktivacijsko prosto energijo za ta prvi korak k je eksperimentalno znana zdej kakšen bav bav je to potek kemijske reakcije je najboljš primerjat z vožnjo iz ene doline v drugo dolino prek enega gorskega sedla zdej prva dolina se bo imenovala reaktanti končna dolina se bo imenovala produkti sam gorski prelaz se pa imenuje prehodno stanje ali po angleško tranzišn stejt in kekr bomo mi v vsakdanjem živlenju več časa porabil za višji gorski prelaz isto bo kemijska reakcija k bo mela večjo aktivacijsko pregrado počasneje potekala zdej parameter višine gorskega pre prelaza nam v kemiji predstavla aktivacijska prosta energija k jo označmo na ta način zdej ko smo mi hotl razvit empirično polje sil za to reakcijo smo moral najprej izbret nivo teorije in bazni set k bi dober reproducirov to eksperimentalno določeno aktivacijsko bariero to nam je tud uspel in kr je dober nam je uspel tud z enim dost nezahtevnim nivojem teorije tko da se pč računalniške simulacije oziroma izračuni niso mlel po več dni ampak je blo že v parih urah stvar določena potem pa da bi lahko obravnaval neravnotežno stanje k je karakterizirano s tremi rotacijskimi prostostnimi stopnjami pr višji temperaturi od translacijskih prostosnih stopenj smo pa moral nek razcep rotacij in translacij med sabo narest zato smo upurabl eee mehaniko togih teles če najbol da kr primer pokažem cimo tuki mamo dve togi telesi in eee njun medsebojni položaj lahko določmo pač s tremi kartezičnimi koordinatami iks ipsilon ze gre dejansko za vektor k bi povezovov težišče tega togega telesa s težiščem tega togega telesa zgorej no ampak tud če ta vektor spravmo na nič se prav da bi se telesi začeli praktično prekrivat oziroma težišči teh dveh teles ena z drugim mamo še zmerej na voljo en kup različnih orientacij k jih pa določajo trije Ojlerjevi koti theta fi in psi no zakaj smo pa lahko uporabl kr ta približek mehanike togih teles je pa zarad tega ker med prehodom iz reaktantov v prehodno stanje naši dve molekuli to sta molekula vode vidte jo tukejle gor in molekula metilacetata vidte jo tukejle se praktično nč ne deformirata če pogledate molekula vode tukaj gor je še zmeraj praktično enaka kot je bla tukaj in tud sama molekula estra je praktično nč deformirana glede na molekulo estra v reaktantih to je reaktant to je prehodno stanje kaj pa se je spremenil je pa da se je spremenil vektor k povezuje težišči obeh dveh se pravi naše iks ipsilon ze koordinate pa tud medsebojna orientacija kt vidte se je voda mal zasukala se je spremenila se prav so se spremenil naši Ojlerjevi koti theta psi fi lahko neki vprašam ? lahko greš nazaj eno sliko mhm kako veš ker od eee teh eee eee vodikov se je eee tam zlepu skupej aha eem zlepu se je tale k že tukejle tvor vodikovo vez če vidš … ja tukejle gre k ti te pikce so vodikova vez se prav ni to čista kovalentna vez pa gre za vez mhm ampak je pa že nek dober zametek eee kovalentne vezi kemiki temu rečemo vodikova vez ja tko okej eem uporabl smo preprosto parabolično potencialno energijsko funkcijo k omogoča enostavno razčlembo celokupne eee potencialne energije na translacijski in rotacijski prispevk vsak od teh prispevkov je za enim preprostim harmonikom opisan pri translacijah gre za prispevek iks ipsilon in ze koordinate pri rotaciji pa za prispevk Ojlerjevih kotov fi theta psi povsod mamo neko ravnovesno lego in pa neko harmonsko konstanto sil k odmik od te ravnovesne lege ustrezno energijsko kaznuje zdej v resnic smo razvil dve polji sil eno za reaktante in drugo za prehodno stanje kr naznačuje tukej tale znak ku k je lahko pač enak rju al pa prehodnemu stanju zdej v bližini prehodnega stanja to je tko okr na vrhu našga cestnega prelaza bomo mel mi obliko ceste k nas spominja na negativno parabolo in podobno bo v prehodnem stanju eee na reakcijska koordinata to je tista koordinata po kateri reakcija poteka imela negativno harmonsko konstanto sil tko smo tud spoznal da v resnic reakcijska koordinata sovpada z osjo ipsilon to je os k je pravokotna na to karbonilno skupino in za namen same simulacije smo moral to negativno vrednost konstante obrnt jo narest pozitivno zakaj ker pr kemiji je zlo pomembno vzorčenje in če bi mi skakal po tejle regiji prehodnega stanja pr čemer bi mel tako negativno parabolo bi zlo hitr padl v eno od obeh dolin to je v reaktante ali v produkte in v s v resnic sploh ne bi več vzorčl področja k ga mi hočmo vzorčet to je pa prehodno stanje tukaj so parametri polja sil te so bli vsi dobleni ven iz ab inicio izračunov mamo ravnovesne kartezične koordinate za reaktante in za prehodno stanje ravnovesne Ojlerjeve kote za reaktante in za prehodno stanje tukaj pa mamo pač ustrezne harmonske konstante sil zdej na kar bi tukaj opozoru je da so vrednosti teh harmonskih konstant sil za prehodno stanje pr Ojlerjevih kotih bistveno višje kot za reaktante gre za to da je prehodno stanje precej bl neka rigidna struktura in je vsak odmik od ravnovesne optimalne strukture bistveno bl kaznovan kekr v primeru bl fleksibilnih prostih reaktantov no sama Monte Carlo simulacija je bla pa kr precej inovativna zarad tega ker smo istočasno generiral ansamble struktur tko na potencialnoenergijski ploskvi reaktantov kot na obrnjeni potencialnoenergijski ploskvi prehodnega stanja metropoli shemo smo pa moral prlagodit za uporabo pri dveh različnih temparaturah višja temperatura je označvala mikrovalovno vzbujene rotacije nižja temperatura pa pač običajne translacije začel smo z dvema neminimalnima strukturama eno na mestu reaktantov drugo na mestu prehodnega stanja potem smo za mejhn premaknil vsako od treh kartezičnih koordinat pa za mejčkn spremenil vsakga od treh Ojlerjevih kotov in smo dobil temu se reče poizkusno strukturo tako na mestu reaktantov kot na mestu prehodnega stanja smo generiral to poskusno strukturo to poskusno strukturo smo pa potem eee sprejel po sledečem predpisu gre za razliko med translacijskima potencialnima energijama pač generirane strukture in predhodne strukture začetne k je obtežena s translacijskim Boltzmanovim faktorjem to je Boltzmanova konstanta in to je translacijska temperatura medtem k smo pa rotacijski del se prav isto razliko med potencialno rotacijsko energijo generirane strukture in začetne strukture otežil z Bo pripadajočim rotacijskim Boltzmanovim faktorjem k vključuje temperaturo rotacij enako zadevo smo nardil tud za stanje na eee prehodnem stanju s tem da tukejle imamo pač tele črtice k označujem jo samo to da gre za geometrije v prehodnem stanju ampak kaj nas v resnic zanima je pa verjetnost da pride do preskoka iz strukture na potencialni ploskvi reaktantov na strukturo prehodnega stanja in če hočmo to vedet mormo najprej vedet kakšna je celotna potencialna energija k je potrebna za ta preskok če se vrnem nazaj keko bi jo zračunal ja najprej mormo poznat razdaljo med minimuma obeh teh dveh ploskev to je tko imenovana aktivacijska energija potem bomo tej razliki moral prštet potencialno energijo k jo trenutno ma prehodno stanje pa odštet potencialno energijo k jo trenutno imajo reaktanti no pa še ena mejčkena zabava se bo zgodila to so teli prvi trije členi in sicer bomo moral narest popravk zarad tega ker smo mi umetno obrnl eee harmonsko konstanto sile vzdolž reakcijske koordinate to je ipsilon osi za prehodno stanje in ta člen služi samo temu popravku no ampak še zmeraj to ni zadost zdej poznamo celokupno potencialno energijo rabmo pa vedet kakšen bi bil njen rotacijski in pa translacijski delež in zato smo moral narest eno poenostavitev in sicer da se vsa rotacija zgodi na potencialnoenergijski ploskvi reaktantov zdej koko smo to opravičl mamo dva razloga prvi razlog je da smo ugotovil da je itak ipsilon os reakcijska koordinata se prav da bo v bližini sedla se prav v bližini prehodnega stanja v glavnem tko al tko potekala translacija vzdolž te ipsilon osi drugi razlog je pa prov ta eee da imamo pr prehodnem stanju velik večje harmonske konstante sil za Ojlerjeve kote kot za reaktante in posledično bo kekršnakol rotacija k bi se dogajala v bližin prehodnega stanja bistveno bl energijsko kaznovana kekr sama rotacija v taki bolj položni jami reaktantov na osnovi tega približka smo lahko izračunal rotacijski delež potencialne energije k je potrebna za ta preskok in če nas zdej zanima verjetnost za preho za preskok iz reaktantov na prehodno stanje moramo samo ta rotacijski delež otežit z ustreznim Boltzmanovim faktorjem rotacijskim medtem ko translacijski delež k ga dobimo tko da rotacijski delež od celokupnega odštejemo pa z nekim translacijskim Boltzmanovim faktorjem potem smo šli pa naprej generirat nove poskusne strukture in celoten postopek smo ponovil deset na osmo krat da so se povprečne vrednosti te verjetnosti preskoka ustalile in smo lahko iz njih zračunal po osnovni zvezi statistične termodinamike ustrezno aktivacijsko prosto energijo se prav višino te naše bariere oglati oklepaj tukej eee prkazuje povprečenje ta temperatura je pa ravnotežna temperatura in je kr enaka translacijski temperaturi pr trisko kelvinih to je rezultat simulacije in sicer aktivacijska prosta energija kot funkcija rotacijske temperature pr čemer je translacijska temperatura enaka tristo kelvinov in lepo se vid kako aktivacijska prosta energija z naraščajočo temperaturo rotacije upada skratka višina tega prelaza se nam niža in kemijska reakcija poteka hitreje in hitreje se pravi to je to to je ta mikrovalovni katalitični efekt eno vprašanje bi mel če če se vrneš tam na tisto eee če v tole ja to ja eee tukaj pr ta zadnmu členu k s ga dodal ne ja eee a je dvojka noter v konstanti skrita al je zadeva je takale če se polovica je v samem forsfildu aja ja tako polovičke so ja tako polovičke so tukaj in zarad tega moraš eno polovičko potem pa še eno polovičko dol tako dobr eem zdej še ena zanimiv podatek se da iz tega grafa razbret in sicer to je ta točka k nam prkazuje dejansko translacijska temperatura je itak tristo kelvinov povsod fiksirana tukaj je pa še rotacijska temparatura tristo kelvinov se prav mamo v resnic ravnotežno situacijo to je tko kot da nimamo nobenga mikrovalovnega gretja in takrat je ta bariera visoka enaintrideset kilokalorij na mol kar se dobr ujema z eksperimentom k je trideset zdej katalitični efekt pri dani rotacijski temperaturi smo definiral kot razliko v aktivacijski prosti energiji glede na to ravnotežno situacijo kadar je rotacijska temperatura enaka translacijski temperaturi v našem primeru je to tristo kelvinov in v tem primeru povišana trans eee rotacijska temperatura prevzame vlogo katalizatorja slika tud jasno kaže da je ta vpad aktivacijske bariere najbl izrazit kedr razlika med rotacijsko temperaturo in translacijsko temperaturo ni tko zlo velika medtem ko pa ta razlika začne naraščat pa ta vpad ni več tko izrazit neke sorte plato dobimo no in zdej bo pa oče podal analitično rešitev tega istega problema in jo primerjal z rezultati simulacije k smo jih prej prej dobili prov eee torej eee kaj za prvo se opravičm eee kemikom ne če bom kešno tako trivialnost kemijsko eee razlagal preveč na dolgo bo to za zarad matematikov recmo ne naprej se matematikom opravičujem če bom kešno trivialnost matematično predolgo razlagal mam napotke naj to razložim tako da bojo kemiki tud razumeli ne eee vsekakor mam pa tukaj tud [ime] mi bo kej pri kemiji pomagal ne začel bomo z osnovnim postulatom statične termodinamike tole je verjetnost eee itega stanja ne proporcionalna je tele temu e na eee kaj eee eee potencialno energijo pa to kar je že [ime] reku Boltzmanova konstanta pa temperatura ne eee v naprej za zapis nam bo pršlo torej kompaktno zapisan eee nam bo pršlo prov eee takole označevanje torej to bojo kartezične koordinate spravl so jih v množico c in pa Ojlerjeve kote k so jih pa spravlal v množico gama tko da bo seštevanje šlo kt spodej vidte ne v vseh kartezičnih koordinatah če mo tko napisal al pa vseh Ojlerjevih kotih če bomo pa to tkole napisali ne tole formulo ste pravzaprav že vidli prej ne ko je blo sešteto po vseh koordinatah pa po vseh kotih zdej eee ko pa govorimo o potencialni energiji pa polje sil ne bomo pa potem govoril tud o verjetnostni gostoti ne in verjetnostna gostota je potem proporcionalna izrazu k smo zdej razpisali ne to potencialno energijo po vseh koordinatah kartezičnih pa po vseh Ojlerjevih kotih je to takle izraz ne eee zdej si pa mejhn pomagamo kaj z matematiko ne kaj mamo tukej eksponentno funkcijo pa vsote vemo da gre to potem v produkt eee potenc ne imamo protu produkte potenc ko gremo po kartezičnih koordinatah so ti ti izrazi ne se prav tukaj si mormo mislt iks minus iks nič krat na ipsilon minus ipsilon nič krat ze minus ze nič in spet množeno z podobnim izrazom tukaj stoji pač kaj mamo vse te kote psi theta pa fi fi in je potem takle izraz kaj je tukej bistvenga ne za za verjetnost za matematika no produkt je ne se prav ker je pa eee gostota produkt delov ne kjer nastopajo koordinate pomen pa tukej to torej neodvisnost ne da gre za neodvisne eee dogodke in to nam bo zlo pač prov pršlo v naprej ah torej gre za ta produkt kar smo zdej tud z zapisom poudarl ne no za oznake uporablam ne eee za vsak del po kartezičnih koordinatah gostote in vsak del gostote po Orjevih kotih in potem res dobim takle eee z gost zapis ne produktov v z po vsaki k od teh treh in treh koordinat tu gre za gostoto eee pri eee reaktantih no čist enako analogija gre pa za gostoto pri prehodnem stanju ne zgodba je čist enaka in oznake so povzete eee kar je razlike so pač enkrat govorimo o reaktanti reaktanti drugič govorimo pa prehodno stanje prehodno stanje ne in je izraz enak tukajle je pa zdej slikca enega od teh delov ne gostote funkcije na primer ne takega dela in vzet je za Ojlerjeve kote vzet je za fi ne eee bi pa za vse ostale zgledal enako ne in sicer je ta debela črta gre za prehodno st eee stanje za reaktant ne eee tanka črta gre pa za prehodno stanje eee za za ja za prehodno stanje ne gre za Ojlerjev kot za psi tukaj vidmo pač ta eee eee z začetno stanje oziroma ravnovesno ravnovesna lega ne obliko ma Gausove funkcije za za kemike pač e na minus nekaj iks kvadrat izmaknjeno za ravnovesno lego … tako to je pač tipična eee Gausova krivulja ne sej eee eee s ne more bit ploščina bit eee ena ja o tem bomo pa govoril ja ja v kri naprej zaenkrat smo govoril samo da je gostota premo prema eee ne premosorazmerno izražen ne in ravno v tem bo ideja tisto konstanto mormo določet ne da bo ploščina ena ne to bo pa eee igra naprej ne eee zdej pa verjetnost v ta posameznem intervalu ne na intervalu eee gama plus minus de gama ne al pa iks plus minus de iks ne kaj bo eee tale produkt bo predstavlov verjetnost za obstoj rekra reaktanta na na tem intervalu ne in podobno za obstoj eee prehodnega stanja na tem intervalu bo pač takle n eee ta izraz a ne in zdej eee če pa mi želimo da reakcija poteče ne more bi bo pa verjetnost zato pač produkt ne k smo prej pač govoril o neodvisnosti ne neodvisnost velja in bo verjetnost produkta kar produkt verjetnosti in eee bo to zdej verjetno za to da kemijska reakcija poteče ne na intervalu gama plus beta gama bo takle produkt gre za verjetnost soobstoja reaktantov in prehodnega stanja znotraj tega intervala se prav za verjetnost da kemijska reakcija poteče poteče ne eee in zdej to bo na intervalu gama plus de gama ne če pa mi hočmo zračunat verjetnost da bo rea reakcija potekla kaj bo treba nardit ja bo treba na celem intevalu ne pa dobim verjetno zato da reakcija poteče se prav od reaktantov v to prehodno stanje bo takle integral to je zdej zametek mamo kaj mormo nardit zdej samo vrednosti izrazit funkcije zdej noter dt pa pogledat kaj kaj dobimo ne no in to bomo res nardil ne in spet govorimo da verjetnost ne je premosorazmerna izrazu kjer smo pa zdej noter samo pisali ne eee prave izraze od prej ne eee no in zdej integral pa ma k sreči eee enolično rešitev ne kokrkol tko zapleten zgleda jo ima ne eem smo jo jo v literaturi našli no in izraz pravzaprav ne kot vidte kaj mam tukaj en koren minus pi z vsoto konstant konstanti sta tukej napisani ne torej sta posebej napisani zato da pač zgoraj izraz je mal lažji berljiv pa tud prov nam bosta pršli naprej ko bmo vrednosti vnašal pogledal kako se obnašata ne potem pa eksponentna funkcija e na spet tale izraz konstanta not pa to pa smo sevede razliko eee v eee reaktantu pa v eee prehodnem stanju ne kok sta izmaknjeni ti dve legi ne pa poglejmo zdej ne eee to sorazmernost ne smo rekli konstanto bo treba določet ja zakaj ta ta integral more bit ena ne to je pač normalizacija verjetnost gotovga dogodka je ena in zdej jo mo je pač naloga pred nami da to konstanto določmo eee bomo pa to eee kako si človk tukej pomaga ja pogleda tam kjer zadevo pozna ne kje jo poznamo ja pri mejhnih pa pa pri visokih temperaturah ne pr mejhnih reakcije ne bo bo potem verjetnost nič pri visokih pa reakcija nej bi bla ne z g z gotovostjo ne bo pa prov tam ta verjetnost ena ne se prav jo zdej to glede na t treba se je eem pogledat in se potem odločit ne no j to je zdej slikca te zgodbe ne eee če trej so nizke temparature ne to bo tale slikca eee kaj pomeni ne da eee pač t reakcije ne bo tukej imamo kaj tri tri stopinje kelv kelvina ne mamo eee debela črta je reaktant tanka je prehodno stanje in tukej pač ni ni prekrivanja reakcije ne bo če je visoka temperatura ne mamo pa takole obliko in vidmo da je pride do prekrivanja ne eee zdej ta slika je narjena konkretno za psi ne kot pol pa preostali bi dobil enake podobne slikce ne eee pa poglejmo zdej te eee mejni vrednosti ne če je tem če je gre k te k nič eee ste vidl po sliki kaj nekak k delta funkciji gre ne eee krivulja in torej eee tm preho reakcije ne bo prekrivanja ni in prčakujemo ja limita verjetnosti ne da reakcija poteče bo nič eee če gre te k prot neskončnosti no sem povedal ne eee s tem da tukej je še mal kemije zraven ne da boš ti to povedal lahko jst povem ja kako si pač kemiki to predstavlajo ne eem če mamo na razpolago dve stanji pač prvo je nižje energijsko stanje reaktantov drugo je višje energijsko stanje prehodnega stanja zdej če je temperatura nič bodo vsa stanja skoncentrirana na tejm nizkoenergijskem nivoju zard tega ker nimajo nič kinetične energije da bi lahko skočil na vis na višje energijsko prehodno stanje če s prav tole je temperatura nič kedr mamo pa temperaturo k je neskončna bomo mel pa no pa nej bo sodo število enako število stanj razporejenih na nizkem nizkoenergijskem nivoju in na visokoenergijskem nivoju zgodba je ta da ma sistem neskončno kinetično energijo in mu teh nekaj kilokalorij razlike tukaj ne predstavla nobene težave posledično bo tukajle prostoenergijska bariera neskončna nikol se ne bo zgodil da bi iz reaktantov pršli v prehodno stanje medtem ko tukej sta pa reaktant in prehodno stanje enako verjetna zarad tega tukaj prostoenergijske bariere med njima ni to je zgodba ja no mi pa b zdej dejmo pogleat č eee konkretno ne eee kaj če je te če gre te proti nič ne če gre te proti nič če gre te prot nič ne če pogledamo te dva izraza kaj se bo zgodil ja a pa b bosta šla proti minus neskončno ne če gre te prot nič in eee kaj pa določeni integral ne no tle ni napisan pejmo še to pogleat ne proti minus neskončno smo rekli ne se pravi tukajle kaj bojo negativna vrednost pa zgoraj mamo negastivno bo pozitivno pa prot nič bo šlo ne koren bo šlo prot nič tukaj tud ne če pogleate je zgorej produkt a ne če gre proti minus neskončno eee če na primer rečemo da je a enako be se bo pač pokrajšal a ne pa bo skor ostov en a ne če gre prot minus končno e na minus ko gre je argument prot minus končno gre pa tudi prot nič ne se prav bo šel res tale izraz prot nič eee drugo skrajna vrednost je pa če gre te proti neskončnosti ne če gre te prot neskončnosti gre spet pa a pa be po negativni strani proti nič ne če gresta po negativni strani proti nič eee kaj se bo zgodil minus minus bo nam dalo plus ne ampak izraz bo šel proti plus neskončno ne kaj pa tale izraz če gresta prot po negativni strani proti nič ne bi spet rekli če je a enako b bi se en pokrajšal a bi pa ostal pa bo šlo na nič ne pa mamo mamo e na nič gre pa ena ne se prav kaj bo šu izraz bo šu proti neskončnosti ne to je ena to pa prot neskončno ne tko da to kr pade ven ne je je nekak v redu in zdej ker mora bit ena ne pomeni kako mo izraz normaliziral tisti integral ja s tem jo bo treba pomnožit ne da bmo dobil tisto enko in je potem zdej tole izraz za verjetnost ne gos eee preskoka eee preskoka bo vzdolž game je vzdolž game ne tako in zdej če pogledamo ne spet tale izraz ko gre te prot nič kaj se bo zgodil če gre te prot nič ja tole gre prot nič ne se pravi izraz v pot eee eksponentu gre prot minus neskončno in eee ta izraz kam bo šlo ja proti nič ne druga zgodba ne če sta v isti točki eee reakcija pa prehodno stanje ne kaj bo takrat ja verjetnost more bit ena ne in je res ne če je tole nič dobimo e na nič kar je ena ne no in še če sta aha neskončno med seboj oddaljeni ne točki ne reaktanta pa prehodnega stanja ne mam tukejle kaj zelo veliko vrednost na kvadrat bo zlo veliko ne e na minus neskončno bo pač spet šlo prot nič torej reakcije ne bo tko da izraz je zgleda v redu ne eee zdej bi pa do verjetnosti eee za eee potek reakcije ne v celote pogledal ne kaj je k so eee eee spet dogodki med seboj neodvisni ne bom pršu do verjetnosti dogodka tko da bom pač produkt vzel ne verjetnosti pri pos po posamenih koordi koordinatah in dejansko vzamem verjetnosti po kartezičnih koordinatah pa verjetnosti po ojlerjevih kotih in eee zdej aha je pa ta izraz ste že vidl ne aktivicijska prosta energija kaj je ne tistale razlika tamle ta eee višina do prelaza minus Boltzmava konstanta temperatura pa logoritem ne tegale izraza zdej pa en pristavek ne ki dobr eee za matematike nč važen za kemike pa zelo ne ker eee če bi šli mi zdej tole res poračunat pa ocent seveda bi rezultat bil neveljaven ne zakaj ker smo tist minus obrnl pri pri eee eee sami simulaciji pri postavitvi metode ne se prav s tem si provzaprov kemik ne more kej pomagat ne ampak naprej zgodba le mi lahko razvijemo naprej in bomo vidl da si vseen pridemo do čist tud uporabnih reči ne eh torej zdej pa tole mikrovalovn kataliza ne je na vrsti kaj m je zdej dodatek tole ne obe temperaturi bomo gledal ne eee translacijsko in ro rotacijsko ne eee izraz je tak kot bi bil prej enak a ne produkt po vseh kotih po eee produkt po kotih produkt po kartezičnih koordinatah verjetnosti za prehod sam da zdej kaj pri translaciji ostane vse isto ne tudi kartezične koordinate so takele pri rotaciji pa kaj je pa pač te er ne upoštevana zdej torej kata eee torej mikrovalovno gretje ne in eee ta razlika ne mikrovna kataliza kaj bo spet tale izraz in eee če zdej poračunamo ne delta delta eee te te er no matematikom je to jasno kaj mo nardil razliko razlik ne eee če tamle grem narisat še eno slikco ne če bi zdej tud eee torej mika mikrovalovno tole pogrel ne bi dobil zadevo pač drgačno ne in novo aktivacijsko energijo ne k je pa odvisna od tegale stanja te er ne in kaj boo zdej s tem delta delta poračunal ja tole razliko ne tm bi bla pa delta delta g ne eee to pa boste p idl se pa da zdej dobit ne tist m menjava minusov eee ne bo nč vplivala tukej jo bomo eee se bo pokrajšala bo bo bo odpadlo no se prav bomo zračunal tistole razliko ne kot razliko teh aktivacijskih energij in če vstavmo v izraz ne kaj smo imel eee ka be te pa logaritem ne če vzamem dva taka izraza razliko poiščem no vem kaj eee zlika logaritmov je logaritem kvocient a ne ka be te se bo izpostavlo do logaritem kvocienta ne ka be te se bo izstavlo je logaritem kvocienta dejmo pogledat te te er je tale produkt ne te smo pa prej vidli je blo pa isto ne sam da je tukej tud stalo te ne kaj se o zgodil ja ta del se bo pokrajšal in ostane sam tale del enkrat z te enkrat pa z te er pa obrnl se je zarad tega minusa ne k smo ga ne pišemo ga več ne pa smo drgač zdej tole zapostavl no ta izraz se bo tu dal še poenostavt t j formula sicer mal dolga ampak so pa simetrične vse to smo že prej vidl ne tu je pravzaprav zdej ka be te ne logaritem po kaj vseh Ojlerjevih kotih pa e na ne tale izraz kjer samo glejte i izraza sta enaka in tle enkra stoji te enkrat pa stoji te er ne to je edina razlika ne eee greo pa kot vedno po vseh Ojlerjevih kotih ne kaj se tukej zdej da nardit kaj mamo tukej produkt potenc ne ja to vem da je potenca vsote ne potenca vsote imam vsoto v števcu pa mam potenco vsote v imenovalcu kaj mam še ne eee potenco deljeno s potenco vem da je potenca razlike ne se prav kaj bom dobu potenco od razlike teh dveh izrazov razlika teh dveh izrazov je sta enaka razen enkrat te enkat pa te er ne pa to lahko izpostavm pa mam razliko ne enkat s te er enkat pa s te pa tale izraz kaj še no logaritem pa eksponent sta pa inverzni funkciji se mi to potolče pa dobim preprost izraz ne eee ka be ka be se je pokrajšal te kaj te porabi ne tole pomnožim ne dobim te s te er pa enko ne izraz pa ostane pa je tole tko recmo kr eee zadost poenostavlen izraz ne eee še eno malenkost no tisto eee glede ipsilona pač k smo rekl da je eem pač problematičen ker smo ga moral ubrnt da bi tud naša porazdelitev pr prehodnem stanju mela Gausovo obliko ker drgač je pač ne bi mela eee in zarad tega ne mormo dobit realistične celotne pregrade ampak kt vidte tukaj v teh dveh izrazih mamo na eni strani produkt po kartezičnih koordinatah pri temperaturi in tud na prejšnji strani mamo isti produkt po kartezičnih koordinatah pr temperaturi in ta dva se med sabo potolčeta in posledično pač vse kr so kartezične koordinate noter v enačbo prnesle odpade in ta l poenostavitev k smo jo vpeljal ni več problematična okej tko ne eem se prav zdej pa tud kar bomo tukaj poračunal dejansko bo melo vrednost ne eee dejmo pogledat ta izraz v tehle prevermo nekak preizkus bi človk reku ne a je tole v redu kar smo poračunal ne če je t er enako t ne to pomen da je to konvencionalno gretje in da pravzaprav tele razlike ne bi smel bit ne no in če gremo res pogledat če je t enako t r ja je tukajle ena minus ena nič pa je tole v redu ne pom poglejmo naprej če je te er enak nič ne pomen da ni rotacij ne ja če ni rotacij eee ste vidl uno sliko saj to me je [ime] učil ne gledat une molekule ja če rotacij ni se to ne bo zgudlo zgodilo ne ne bo pršlo do reakcije ne in se pravi da bo tale vrednost neskončna ne eee poglejmo če je te er enak nič a ne ja bo š pa res tole ne ta izraz bo šel preko vsake meje bo šel prek neskončnosti ne krat nekej in še če je te er neskončno torej kaj se o zgodilo ne eem prek prepreka izgine ne torej eee do reakcije pride ne in eee ker rotacijski del bo zginu no poglejmo kaj bomo dobil ne poglejmo kaj bomo dobil eee tole bo nič a ne ker je tole neskončno ostana sam tale izraz minus ena krat tole ne to pa prej ste vidl na enem od začetnih slajdov vse te konstante ne vsa ta začetna stanja vse to so podatki ne to se da zračunat no in je to tud poračunano in dobimo tole vrednost ne minus devetnajst celih sedem kilokalorij na mol eee zdej pa še poglejmo ne eee prepreko to oviro ne delta delta je bla razlika teh dveh delt a ne se prav lahko to delto zdej ven zračunamo kot pač vsoto ne tale zgodba je dobil dobljena eee eksperimentalno ne tale to j to je meritev no to je pa tale vrednost ne in dobimo eee zdej tol tole eee velikosti obeh ne zadeva je taka pač mi mamo res neskončno rotacijo in se bo gotov nš reaktant zasukal v prehodno stanje ampak recimo če vzamemo limito da bi bla pa translacijska temperatura nič pa še zmeraj bi ta translacijska bariera ostala zarad tega ker se nikakor ne bi težišče premaknlo iz reaktantov v prehodno stanje in nam ne bi vse skupaj nč pomagal še zmeri bi mel mi v resnic na konc koncev neskončno bariero in kr smo mi tukajle no nardil z neskončnostjo rotacij pač rotacijske temperature je samo da smo zradiral del hribčka k pripada rotacijskim prostostnim stopnam medtem ko del hribčka k pa eee pripada translacijskim prostostnim stopnam pa še zmeraj ostane in smo ga poračunal na ta na ta način pr tristo kelvinih translacije če bi bla pa translacija nič bi bla pa neskončna bariera eee no zdej pa še lahko j poenostavitev ne eee tko da bomo lahko te rezultate analitične primerjal z dejanskimi eee izračuni ne eee z simulacijo eem torej kaj je blo z Monte Karlo metodo je blo to narjeno ne in da bi se eee poen poenostavitev je bla kaj na da na potencialni ploskvi ne eee od eee reaktantov poteka vsa zadeva ne vsa rotacija ja vsa rotacija ne kaj in zakaj to lahko eee zakaj to to lah s čim bi to lahko utemeljil ne no je pa tale zadeva ne ste tud vidli v sami tabeli spredaj ne da so tele vrednosti harmoničnih konstant pri prehodnem stanju pr večje ne kot pa pri precej večje kot pa pri pri reaktantih ne in če gremo zdej mi v izraz pogledat ne eee kaj je torej eee za k konstante harmonične konstante pri prehodnem stanju so večje ne so večje eee potem kaj se bo zgodil ne eee ja če so pri aktantih večje se prav to vseen če tukej je al pa če ni ne no potem se bo tole pokrajšal pa bo sam tale izraz uzun ustal ne obratno pr transišen stejtu so večje so večje probej gledat no ne narobe sem šel ops predeleč tle ne tle pri tranzišen stejt so večje ja no to so večje se pravi spodej postane sam ta izraz in se to pa to pokrajša ostanejo reaktanti ja to je to je zgodba ne to je zgodba in eee potem se izraz tkole pač še poenostavi ne za to delta delta ne in če tukaj gremo še enkrat pogledat s to je v osnovi je to zgodba enaka ne eem t s kaj mo dobil ja ena minus ena je nič bo v redu ne se pravi eem t nič kaj mo dobil ne če rotacije ni ja bo seveda zadeva neskončna ne in eee kaj nam ostane delta delta pri t neskončno ja bo pa ta izraz šel k nič ostane minus tole ne spet vse konstante poznamo lahko poračunamo dobimo mal drugačen izraz ne zarad te poenostavitve in zopet gremo poračunat ne delta delta je razlika dveh delt no in če eno poračunamo je pač delta plus delta delta ne pa dobimo nov eee izračun eee kaj je zdej eee še vesel zakluček te zgodbe ne poleg tega da so izrazi se nam tkole kr ne poenostavlali je pa zdej eee simulacija ne eee ta debela črta je prvotna ne to je pa poenostavljena eee funkcija ne eee in eee te eee aktivacijske pregrade in eee eksperiment ne so pa te točke kot vidmo da je eksperiment se zlo lepo prilega k tej poenostavljeni ani analitični rešitvi ne to so skratka tiste točke k sm jih jest z Monte Karlo simulacijo vam na začetku pokazal in kt vidte gre za eno kilokalorijo al pa ja z odmika od eee napovedane analitične rešitve se prav za v resnic zlo dobro izvedeno tko s ja simulacijo kot eee kot analitično rešitev ne ujemanje ne no zdej pa še mal razprave za zakluček in sicer smo torej eksaktno analitično rešitu primerjal z eksperimentalnimi rezultati depolimerizacije polietilen tereftalata z pa brez uporabe mikrovalov eksperiment je pr petsto triinsendesetih kelvinih pokazal prbližn osemnajstkratno povečanje reakcijskih hitrosti če so bli mikrovalovi uporabljeni kot edini vir energije zdej naš okrnjeni sistem pač z pri uporabi tej eksaktne analitične rešitve pa bi to eksperimentalno p pospešitev reproduciral v primeru ko bi bla rotacijska temperatura za petinpetdeset kelvinov višja od ravnotežne al pa translacijske temperature petsto triinsendesetih kelvinov zanimivo je da bi pa isto pospešitev reakcijske hitrosti dobili že pr rotacijski temperaturi k bi bla samo za devetindvejset kelvinov višja od translacijske temperature tristo kelvinov torej je na nek način ta mikrovalovni katalitični efekt močnejši bl izrazit pr nižjih temperaturah kar je pomembn za interakcijo mikrovalov z živimi organizmi k so pač v vsakdanjem svetu izpostavljeni mobilnim telefonom radarjem in podobnim napravam zdej če bi mikrovalovi podobn kot katalizirajo tole reakcijo hidrolize estra kataliziral tud biokemijske reakcije v živih organizmih pospešil jih si je enostavno predstavlat patološke efekte recimo če bi mikrovalovi pospešil reakcijo med končnimi karcinogeni in de en a bi lahko pripomogl k razvoju tumorjev k razvoju raka zdej mamo številne take špekulacije ampak epidemiološki dokazi teh pojavov zaenkrat niso prav pogosti jaz sem lansko leto sicer bral eno zlo zanimivo študijo švedskih zdravnikov k so pokazal da je verjetnost za razvoj možganskih tumorjev znatno večje na tisti polovici glave kjer človk uporabm uporabla mobilni telefon ampak to je pa zaenkrat zaenkrat to no in če bo pr tem ostalo je še je še kr u redu zdej kakšni bi bli pa načrti za prihodnost ja nč najprej eee tole spravt v en v redu člank pač analitično rešitev eee potem bi nas pa tud zanimal kako eee tako rotacijsko vzbujeno topilo se prav voda eee vpliva na lastnost eee topnosti se pravi a je boljše topilo a je slabše topilo za določene toplence in tud kakšen medij predstavla za kemijsko reakcijo eee v kateri pač eee ki ki v tem mediju poteka tko hvala za pozornost pa če so kekšna vprašanja bova pa poskusla odgovort eno vprašanje b blo to ne torej eksperimentalno potek pomeni dejansko dobljeno z Monte Karlom ne tako nč ta pravih eksperimentalnih ne ne problem je ker je to nemogoče mert pač kakšna je res re eee kakšna je neravnotežnost tega sistema k itak lahk mermo sam ravnotežne količine dejansk edina točka k je eksperimentalna je tale pač tristo pa v resnic translacija tristo pa aktivacijska prosta energija to je edini ja ed edina referenčna točka k se jo res da tut pomert v bistvu mamo en prost parameter no ja tako no pa vseeno ne mislm šteje kej da se te rezultate dost dobro ujemajo ne simulacija pa pa ja tako tako pa analitična rešitev ja … ampak ne ampak če vseeno upam da vas ne bom preveč provociru s tem ne ampak eee če vseen mau bl kritično pogledamo kuk je tuki dejansko razlike ne ker takole človk če pogleda najprej bi reku dobr tm na začetku se ujema tm pa je pa eno odstopanje vidno ne mislm zdej kuk je to procent no mislm aha ja jz bi reku kaj jz vem ena kilokalorija na petindvejset pač nek nekaj je no tako ampak ja tko čist znotraj u ukvirov ker vsaka simulacija ma eno svojo napako no seveda ja sej in pač je to je to čist čist normalno da tam do odstopanj kilokalorije dveh kilokalorij je to še zmeraj zlo dobra simulacija no tko če če eee to to nardi ja mhm mhm mhm mhm tko ja [ime] no to je zlo zanimivo ne tista prva slika mi je bla še posebej všeč radar pa vojna v Bosni no v tistem času k je bla ta slika posneta ne sm jst učil statistično termodinamiko na univerzi v Vlomingenu ne ko smo kombinirali z molekularnimi simulacijami no in eee študente je zelo zabavalo ne ko smo razpravljali da leti granata nad Sarajevom ne in da je v njej termometer in koliko kaže tisti termometer ne ne mislm da smo tlele zajel eee v bistvu zlo dobr tale problem ker mislim da ključen element tlele noter je rotacijska temperatura ker pač tlele se pogovarjamo v strogo o strogo neravnovi eee neravnovesni situaciji ne tud ves koncept aktivacijske energije recimo je s terminološkega stališča recimo dejmo ga dejmo rečt pod pod vprašajem ker to so pač kvazi aktivacijske proste energije ne pa vendar ne kako bi v bistvu tole zadevo sebi ovrednotl se pravi rotacijsko temperaturo ki je tukaj in ad hok aha ja to je eem sigurno kaj nej rečem pač obstajajo obstaja več evidenc no da eem je to neka logična predpostavka da skratka eee je problem pr mikrovalovih s samo definicijo temperature dokler maš ti ekvipartišning teorem se pravi da je energija enakomerno razdeljena med vse prostostne stopne med rotacijo translacijo in vibracijo stvari delujejo in pač ma temperatura res en eee direkten smisu čim pa bi bil višek ene energije v določenih prostostnih stopnah potem mamo pa naenkrat opravka z večimi temperaturami in je hecn recimo eee čist tko že če z različnimi termometri mer temperaturo eee v zmeseh k jih obsevamo z mikrovalovi kažejo različne vrednosti tko da to recimo nakazuje točn to da je problem v sami definiciji eee temperature z za ta konkreten konkreten problem pokazateljev je pa tud več še drugih recimo voda če jo z mikrovalovi segrevamo sploh ne vre pr stotih stopinjah Celzija ampak cirka tm pr sto treh sto petih in to ni neko lokalno pregretje k se tud včasih zgodi pač če mamo temperaturo pa segrevamo segrevamo in tukejle bi blo recimo sto stopinj in pol bi nazaj se vrnl na ravnovesje ampak pr mikrovalovih vztraja pr sto treh sto petih stopinjah Celzija in vre naprej in pač ideja je podobna da v resnici človk potrebuje oziroma molekula potrebuje translacijsko kinetično energijo da se strga ven iz tega balka vode in da ji ta višek energije k je v rotacijah spravlen ne bo kej dost pomagal k tem da bo zavrela in zarad tega v je treba celotno energijo dvignt na sto pet da bojo translacije šele na sto pršle in da bo zad zadeva vret začela tko no to so recimo taki konkretni primeri k kažejo da je nekej narobe z definicijo temperature kedr mamo opravka z mikrovalovnim gretjem ampak še vseen to je n v t ansambel ne še zmeraj je to n v t t r ansambel in markovska veriga je ja mislm mislm da ni zlomljena no tko ja sam s tem p p pač ja ne sm to mislu tko k dva termostata ooo mal mi gre tko na nek način mislm če bi šov v molekulsko dinamiko bi mel pol nekak dva termostata ja enga za rotacije druzga za translacije ja a ni če je problem z definicijo temperature pol maš tud težave s termodinamiko ja sigurn sej vidš kok se matramo ja okej no v redu hvala za obisk