Splošno predavanje za prvi letnik prevajalstva. [Gos] snemanje Neža Pahovnik transkripcija MatejaS 1.1 CLARIN.SI http://hdl.handle.net/11356/1438 www.clarin.si www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnosti predelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/. Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the work to Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/. Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2021-09-23 Splošno predavanje za prvi letnik prevajalstva. 2009-11-05 terenski posnetek 2009-11-05 akademski, družboslovje LJ Ljubljana 2009-10-22 no začel bomo kr čisto v prazgodovini a ne kaj imamo pri nas ohranjenega iz prazgodovine jz sem tisto neandertalsko piščalko malo izpustila zarad tega ker stvari niso čisto jasne ne če ne gre to slučajno za ene kosti ki so ble mal preluknane pač ni dokazano al je bla to res izdelana piščalka zato začnemo z nečem kar je sigurno s tole vaško situlo ki jo vsi poznate in ste že stokrat sti slišali da je rada bi samo da se za hip zamislite a ne da to sega kako daleč nazaj to sega peto stoletje pred našim štetjem takrat doba ki je vladala se pač zgodovinsko obdobje je poimenovano železna doba te situle so bile najdene v bo zelo takih bogatih grobovih to se pravi sklepajo da so tisti bogatejši ljudje premožnejši imeli situle in so jih uporabljali v nekih v nekakšnih obredih in so z njih z zajemalko zajemali pijačo eee iz tega časa so ohranjena še razna železna orodja tudi pri nas grobišča in tudi gradišča tako imenovana na hribih zdej če pogledate še bolj natančno ta vzorec na vaški situli mogoče tega pa res niste še nikoli pogledali mo vidli če bo to potegnilo ja vidite lahko da je zelo zelo natančno vse nekej izrisano na tej vaški situli v bistvu so tudi situle izrisane iz tega sploh sklepajo kaj je to tale druga vrsta a ne kaže na to kako so tale sedi in ta mu iz ene posode toči pijačo iz tega sklepajo poglejte kako so vsi ti ljudje oblečeni imajo voz se pelje na vozu ne stol ne vem kaj vse klobuk konja vpreženega lepo to se pravi zdej pa pomislte pet peto stoletje pred našim štetjem to je res daleč nazaj ne tako da res dragocena najdba tukile v drugi vr v zadnji vrsti to nej bi se izmenjavov kozorog koza kozorog koza in tko naprej zadnji je pa panter in tukejle ma pa človeško nogo je enga pojedu ne ta slikica se ponovi če imate potne liste predvidevam da ja ne jo imate celo tole to je ta slika ne tuki se začne tuki se nadaljuje seveda o očitno imamo to za enega izmed slovenskih simbolov samo obrnjeni so mal v drugo smer pa pomešani so tukejle en sedi pa nogice mu dol s konja binglajo tko da izjemno i dodelana ta slika to seveda nima še zveze s Slovenci a ne takrat so živeli na tem območju tako imenovani Veneti ampak najdeno je to pri Vačah torej na našem kulturnem prostoru in lahko vidimo kako daleč nazaj sežejo prvi prebivalci tko no ta to je vaška situla torej nekakšno vedro za iz katerega se pije vedro ki govori samo o sebi a ne če ne bi bilo tako natančno izdelane te slike verjetno tudi ne bi vedeli za kaj se je uporablalo nata v bistvu se iz tega prepozna in potem zdej že mi nardimo strašen preskok par stoletij veste da so bli tud Kelti in Rimljani na našem območju zdej čisto na kratko samo tolko kolker se spodobi za enega izobraženca v kar pravkar se razvijate a ne da se ve pač da so bli na našem ozemlju so bila plemena Keltov zdej kdo so Kelti v to se ne bomo spuščali ampak nekako tako se naj bi bili neki predniki se pravi to kar se je iz Keltov razvilo zdej živi na Irskem recimo a ne tko pa na Škotskem tko zlo posplošeno povedano no potem kar je bolj važno za naše obdobje pa so že počasi začeli prihajati k nam Rimljani a ne vdor rimskih plemen in to se je začelo kot vidite glejte približno v drugem stoletju pred našim štetjem prvo mesto tako je bila Akvileja ali Oglej prvo rimsko mesto na slovenskem ozemlju Akvileja Oglej kasneje v zgodovini veste da je to mesto odigralo veliko vlogo kot neko središče krščansko a ne oglejski patriarh ampak k temu se vrnemo kasneje bilo je pa prvo rimljansko mesto a veste kje je Oglej ? ja kje ? v Italiji ? ja no pri približno pri izviru Soče a ne eem tm je zlo tja je zlo lep izlet zelo lep sprehod se vidijo ti ro rimski ostanki so veliki stebri so ohranjeni zelo lepo je in drevored in tko če boste kdaj po tistih koncih hodili je lep izlet no potem cesar Oktavijan recimo je o pač nadaljeval s tem rimskim osvajanjem premaknil mejo nekje do Donave Rimskega cesarstva in v tistem času to se pravi malo pred našim štetjem pa okrog ničle pa naprej so nastala rimska mesta na našem področju Emona Celeja Petovija vsi poznamo a ne no in na narjen je bil cestni sistem s to glavno osjo kot vidite zapisano do Karuntuma to je blo pa eno mesto ob Donavi ki je danes nekje na polovici poti med Dunajem in Bratislavo to se pravi ta cestna povezava je šla od morja od Jadranskega morja praktično do tam kjer je današnji Dunaj prva cesta eee kaj se je v rimskih časih dogajalo tukaj se s tem se ne bomo ukvarjali ostanki so veste da v Lublani zelo velik rimski zid lepo ohranjen zdej ne morejo zgradit univerzitetne knjižnice ker je preveč rimskih ostankov in tako naprej no ampak že v petem in šestem stoletju je začela rimska oblast slabeti najprej zaradi vdorov germanskih plemen s severa so pritisnili navzdol in tako se je pač to rimsko obdobje pri nas kar hitro končalo to se pravi vidite šeststo sedemsto let nekej takega da so bili pri nas Rimljani in začelo se je v šestem stoletju seveda naseljevanje Slovanov a ne šele sedaj pridejo naši predniki na to območje to tega se verjetno vsega spominjate počasi še iz srednje šole pač naselitev Slovanov v dveh v dveh nekako v dveh valovih in tudi v dveh časovnih zaporedjih eni so šli bolj k Alpam a ne to so bli recimo naši predniki eni so šli pa bolj na moravsko stran v Panonijo eee to niti ni tko pomembno najprej niso bli samostojni a ne so bli pod eno oblastjo Avarov Avari so bli pa spet eno drugo ljudstvo ki so se istočasno priseljevali na to področje ampak v začetku sedmega stoletja so pa z že začele nastajati neke samostojne plemenske zveze verjetno se iz šole spomnite neke Samove plemenske zveze ampak zdej ta trenutek to pustimo eee na mmm pač mmm ob strani ampak začele so se neke tvorbe ki so pripeljale do prve slovenske države ki je pa bila ne države ne smemo reč ne neke samostojne tvorbe podobne državi ki se ji je reklo Karantanija Karantanija to se pravi za za Karantanijo važno da si zapomnite da je bla bila tvorba ki ne bi nastala nekje v sedmem stoletju veste da so zapiski a pa dokumenti o teh prazgodovinskih praktično stvareh se eem slabo ohranjeni ne iz starega veka ampak toliko se že da sklepati da pač približno se ve da je ta Karantanija bila da je bila na začetku popolnoma neodvisna država vendar to je blo samo kakšnih eem mislim da okrog sto let je bila neodvisna potem so pa že prišli pod vpliv Bavarcev ampak še kljub temu se govori da je Karantanija obstajala tristo let prvih sto let kot neodvisna država drugih dvesto let pa kot neka tvorba sa mmm z relativno samostojnostjo pod Bavarci in še kasneje v Frankovski državi to se pravi ni bila ves čas samostojna samo na začetku takrat ko so Bavarce prosili za neko pomoč v vojnah so pač postali eem podložni njim no tukaj se mi zdi en zanimiv detajl eem torej kako so se s temi Bavarci dogovorili ne da so jim pomagali v eni borbi z Avari so jim poslali so jim moral poslat dva talca to sta bla bratranca a ne Gorazd in Hotimir Gorazd je bil s vla eee knezov sin Hotimir je bil pa njegov bratranec torej in ta dva so potem Bavarci pokristjanili zdej Gorazd ki je bil pač dedni naslednik je vladal samo tri leta in so ga ubili in tako je potem njegov bratranec dejansko prišel na oblast Hotimir in v času Hotimira torej v Karantaniji se je začelo pri nas pokristjanjevanje temle zgorej me precej motite dekleta če ne zamerite zdej ali boste nehale klepetet ali pa vas prosm če zapustite prizorišče ne v redu kakor vam je lubše prosim ? no kaj boste izbrale ? ne vem kaj to pomeni aha dobro v redu no ustavli smo se pri Hotimiru eee ki je prevzel oblast v Karantaniji in od kod ga poznamo od kod mi Hotimira poznamo ? iz Krsta seveda ne v Krstu obravnava pač vsebina tema Krsta je pokristjanjevanje in kot vidte tud tukej in so navedeni trije upori seveda so se prebivalci upirali pokristjanjevanju eem ni šlo tako zlahka ampak Hotimir je bil tisti ki je pri tem vztrajal ker je moral vztrajati zato ker je bil predan za talca Bavarcem in je pač moral potem ubogati kar so mu naročili no zdej samo še za eno orientacijo mmm to verjetno tudi vsi se še spomnite kje je Karantanija ležala to seveda ni bilo na prov na območju Slovenije današnje ampak je bilo severno a ne na območju današnje avstrijske Koroške in še bolj gor na sever tako naša pradomovina v nekem smislu no eem mogoče mal preveč hitim kot sem že prej povedala je Karantanija zlo hitro izgubila svoje samostojnost in prišla pod eee bla vključena tudi potem najprej pod bavarskega kneza potem ko so pa Bavarci izgubili so pa še prišli v Frankovsko državo tam se je potem vse reorganiziralo ampak Karantanija je ohranila neko plemensko notranjo u ureditev tako da je na nek način obstala še nekaj stoletij kar je najbolj znano iz tega časa je obred ustoličevanja koroških vojvod a ne eee ki se je potem ohranil ker dejansko potem vsaj v desetem stoletju tam devetsto petdeset potem Karantanije dejansko ni blo več niti v okviru Frankovske države ampak ta obred ustoličevanja se je pa ohranil še petsto let bili so tam eem že čisto drugi gospodarji ampak nekako je ta tradicija ostala a ne kar je zelo nenavadno in je v večih knjigah tujih seveda ta obred popisan in dokumentiran zdej kaj točno se je tam dogajalo se pravi najprej je šlo za ustoličevanje karantanskih knezov Karantanija je bla kneževina so imel kneze a ne pač prvo prvi del prvo kar poznamo je blo ustoličevanje na knežjem kamnu zej če z če pogledamo kar hitro sliko da bomo vedeli o čem govorimo tole je bil ta knežji kamen ne v resnici je to kot vidite jasno je eee zgornji del enega rimskega stebra ki je bil prinešen seveda za njih s je se so bli rimski časi že ravno tako arhaični kot so danes za nas ne tolk ampak blo je to nekej kar je blo tisoč let staro že takrat ne in to je blo z enega bližnega mesta eee rimske ostaline so ta kamen prinesli na Krnski grad predvid predvidoma je blo to najprej na Krnskem gradu in so potem začeli tukaj to ustoličevanje knezov zej to je blo to je imelo simboličen pomen a ne eem knez naj bi tukej vladar Karantancev je na tem presto recimo no kamnu pač sprejel oblast iz rok ljudstva kako j kaj kakšen pomen je melo to prvotno n ni čisto jasno ampak ve se da tud kasneje ko je bla oblast že dedna prvotno ni bla dedna ampak tudi ko je postala oblast dedna še vedno ker jasno je blo da bo sin nasledil očeta ampak ko se je to zgodilo še vedno je simbolično šel sedet na ta knežji kamen in je sprejel pač eee voljo ljudstva da jim bo da ga postavlajo za kneza in on jim je potem obljubil da bo dobro vladal zdej jasno klučno temeljno vprašanje v kakšnem jeziku je to potekalo a ne se na žalost ne ve zarad tega ker ni ohranjenih zapisov zej mi z veseljem sklepamo in si želimo da je blo to v nekem slovenskem arhaičnem jeziku predvidoma ja ker se je začelo v Karantaniji in p to je potem možno da tudi še potem ko so koroške vojvode ki niso bili več nujno slovenskega izvora al to kar razumemo za slovensko da so da je tak tudi še takret potekal obred ustoličevanja v slovenščini to bi pomenilo da so oni v tujem jeziku govorili da je bla slovenščina kot tuji jezik nek obredni jezik ustoličevanja kar je dokaj nenavadno ampak žal zej teh ni ohranjenih eee natančnih zapisov ki bi to dokumentirali no ta knežji kamen se je seveda tudi pojavil zdej kot slovenski nacionalni simbol na kovancu našem a veste na katerem ? ja vse to pa mmm to se pa dobro spoznate no potem pa je tukaj še vojvodski prestol a ne ki je pa nekej drugega aha zdej je ta ki kje je zdej knežji kamen dolgo je bil v muzeju nekje v Celovcu Slovenci so se jezili da ima tako zelo neugledno mesto tam v no v muzeju potem pa ga je prestavil eem kancler Hajder enkrat v ne v neko njiho p vo poli na vhod politične institucije avstrijskega nekega glavarstva kar je blo seveda strahotno simbolno dejanje ne da ti slovenski knežji kamen v neko avstrijsko vladno institucijo na Koroškem kjer je problem dvojezičnosti postaviš kot nek avstrijski simbol eem pač za recimo za za nekatere nesprejemljivo no potem pa je bil premaknjen spet nekam drugam s umaknjen iz take eem izzivalne pozicije tako da zdej je nekje shranjen na Avstrijskem Koroškem medtem ko vojvodski prestol pa stoji a ne vsak ga lahko vidi ob cesti kekšnih deset kilometrov severno od Celovca na Gosposvetskem polju lepo ograjen z o z železno ograjo morda so vas že kdaj peljali tja ste ga že videli ? takole zgleda ne eee tud za tega predvidevajo da je bil da so ga sestavili iz enih rimskih ostankov iz enih kamnitih plošč in je zanimivo da je na na obe strani je narejen sedež kar se tukaj ne vidi eem naj bi pa to mmm o so ga uporabljali odvisno zdej katerega vojvodo so ustoličevali enega ki je vladal bolj na vzhodu al drugega bolj na zahodu pač na tisto stran stola se je moral usest no in ta prestol eem je imel vlogo v tretjem delu ustoličevanja ne to se pravi da je to ustoličevanje imelo več faz no in s tega prestola je potem on podelil vazalom fevde zemljo ta novo ustoličeni vojvoda o vprašanju jezika obreda smo pa že spregovorili nekaj besed eee no in zdej se potem premaknemo počasi z k vojvodini Koroški smo jo že omenili postala je samostojna vojvodina znotraj eee Svetega rimskega cesarstva in je dolgo časa ohranila to svojo vojvodstvo al pa deželnost no v zdej smo že v srednjem veku a ne že celo v z v visokem srednjem veku ko se je začel ko se je utrdil fevdalni sistem pomembne plemiške rodbine so se naseljevale na tem območju kjer živimo in takrat najprej so začeli nastajati gradovi gradovi samostani a ne iz tistega časa eden najstarejših je cistercijanski samostan Stična ga poznate še danes delujoči samostan z menihi in z vsem kar zraven spada no in potem naslednji recimo kartuzija Žiče ki pa danes kot tudi veste ni več delujoči samostan a ne so samo še ruševine ampak take zelo impozantne a ne zelo primerno za kakšno ekskurzijo eem no in to je tudi obdobje ko se počasi pač na tem območju začne nemška kolonizacija ki ima potem zelo zelo dolgo zgodovino aha tukile se še enkrat malo ponovi poglej no poglej pozabla zbrisat več o tem da se za da se izoblikujejo v tem času tudi dežele bomo govorili takret ko bomo imeli temo regionalna razdelitev ampak to je čs veste da ni še takret govora o Sloveniji al pa kej podobnega takret govorimo samo o deželah a ne imamo Štajersko Koroško Kranjsko Goriško potem Istro ki se sicer ne imenuje kar direktno Istra ampak neka Pazinska nekej tako naprej ampak Istra rečemo zdej mi da z da bolj vemo o čem govorimo in pa Trst mesto kot posebna enota to se pravi vse te dežele so bile počasi takrat vklučene potem tudi v Sveto rimsko cesarstvo no in nastanek mest seveda ravno v tem obdobju trgovskih središč in samostanov kot smo že rekli tole morm mal popravt preden bom dala gor ker vidm da so napake mal zajamemo sapo a ne preden se premaknemo spet v novo ero eem začetek Habsburžanov ne vemo da so bli Habsburžani pač ena družina plemiška ki je pa zacementirala nemški vpliv na današnem slovenskem prostoru začel so počasi osvajati dežele in tako so v trinajstem stoletju so že posedovali Avstrijo ki je bla prav tako takret ena izmed dežel a ne enako ime pač kot ima danes država Avstrijo in Štajersko najprej potem Koroško Kranjsko in potem i enako v štrnajstem stoletju še Istro in Trst to se pravi vse te dežele ki so ležale na današnjem slovenskem območju so prevzeli Habsbužrani tukajle imam nekej v oklepaju nekej kar je neodvisno sicer od Habsburžanov ampak leta tega in tega kot je navedeno je bila ustanovljena dunajska univerza za nas je to zelo hudo eee pomembno a ne ker je ta univerza prevzela večino študentov ki so prihajali s slovenskega območja v naslednjih kolko letih ? šeststo ne skoraj šeststo letih dokler ni bla ustanovljena univerza pri nas so hodili študirat na Dunaj in dokumentirano naj bi bilo pri tistih ki so to raziskovali da je že v prvem stoletju se prav prvih sto let univerze bilo tam sedemsto študentov za katere se predvideva da so bili iz slovenskih dežel da so bili slovenskega porekla to so pregledali evidence to se pravi ogromno število a ne eee v nasprotju s tem kar smo se včasih učil da so bli vsi kmetje pri nas da so bli itak sami kmetje očitno že takret t v štrnajstem petnajstem stoletju ogromno ljudi šlo študirat na univerzo na Dunaj se prav zračunali so pač po nekih dokumentih predvidevajo da je bilo v prvem stoletju sedemsto takih v drugem stoletju pa celo tisoč petsto že v stotih letih ne so jih našteli toliko no eee v v to ob zdej se pa že vrnemo nazaj malo iz tega ekskurza univerzitetnega nazaj k Habsburžanom eem v prvi polovici jih je v nekem trenutku začela ogrožati ena domača eem plemiška družina to so bli Celjski grofje za katere tud vsi dobro veste Celjski grofje so mel eno tako rcimo stoletno tradicijo da so bli res močni ne in da so se v nekem trenutku tud začeli s Habsburžani borit za za neke dežele ampak na žalost je njim pač zagodla jo predvsem v eem njihova pač njihovo potomstvo a ne ko je se zadnji Celjan Ulrik tretji ostal brez potomca je rodovina takoj propadla ni uspelo pač nardit nekej eee kar je blo pač se je ustavilo ne tako da samo dobrih sto let je trajalo veste pa da so imeli krasen grad nad Celjem a ne in da so imeli pač neko svojo moč tudi vojaško kar je blo važno in zelo bogato plemiško živlenje no drugi ki so bili eee drugi kralj a ne al pa drugo ljudstvo ki je tud ogrožalo v enem trenutku Habsburžane mal kasneje proti koncu petnajstega stoletja je pa bil ogrski kralj Matija Korvin za ns je pač pomemben v toliko da imamo eno bajko ki tega Matijo Korvina kar proglaša za slovenskega kralja in to Kralja Matjaža a ne ki bo prišel in bo odrešil Slovence in spi pod ne vem Peco včasih včasih pod Uršlo goro in rešuje i pač ga čakamo da nas odreši nemškega vpliva in vseh ostalih težav bil pa je to sicer ogrski kralj ki je ravno tako eem jih začasno premagal ampak takoj po njegovi smrti so prevzeli Habsburžani vse osvojene dežele nazaj v svoje roke in potem vladali no eem vodil jih je takret Maksimiljan prvi njega omenjam zato ker spet po nepotrjenih zgodovinskih virih naj bi en kranjski al pa štajerski no Tomaž Celjski vsekakor Tomaž Celjski naj bi napisal rokopisno knjigo slovnico iz katere je učil Maksimiljana slovensko žal ni nobenega vira dokumentiranega ki bi to nedvomno potrdil ampak iz pač posrednih virov bi to lahko bila neka prva knjiga ki je v slovenščini nastala in to nej bi bil celo priročnik za učenje slovenščine za tega kralja ki pač se je očitno morda zato ker je vladal tem deželam ali pa iz kakšnega drugega razloga ki ga ne vemo naj bi se učil slovensko in učil nej bi ga Tomaž Celjski no sicer pa je to že konec srednega veka in so petnajsto in šesnajsto stoletje pač zaznamovali kot vsi veste turški vpadi kar je zelo ogrožalo vse te habsburške dežele in da bi se ubranili pred Turki da bi nekako strnili vrste so imeli pač leta tisoč petsto osnajst v Insbruku nekakšen deželni zbor vseh dežel eem obljubljali so pomoč pač vojaške vrste se strnejo vendar je bilo za to treba podpisati sporazum o tem da s vse dežele da se določi dedna celovitost kot se temu reče torej da Habsburžani vse te dežele de dedujejo naprej in tako je tudi bilo a ne zaradi obrambe pred Turki so oni prišli do vseh teh dežel so postali za dolgo dolgo stoletij so vse to spreje vladarji tega nekega osrednega evropskega prostora eem kaj je blo potem s Habsburžani naprej kako je nastala monarhija in tko to pa potem naslednjič a ne zej nekoliko se za konec dotaknimo še kaj je bilo z jezikom v srednjem veku kaj se ve kaj je dokumentirano celotno izobraževanje na tem ozemlju je blo sprva latinsko se prav to obdobje o katerem smo danes govoril je blo latinsko potem kasneje šele po letu tisoč tristo se je v skromnem obsegu začela uveljavljati nemščina to se pravi v cerkvi in v šolah a ne sej o tem govorimo slovenščina se je uporablala predvsem za zasebno rabo jasno tako kot že vemo med kmečkim prebivalstvom vendar zdej novejše raziskave kažejo da tudi v mestih pa deloma tudi med fevdalci