Korpus GOS GOS Corpus Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007/2013, razvojne prioritete: razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja 2007/2013. The operation is partly financed by the European Union, the European Social Fund, and the Ministry of Education and Sport of the Republic of Slovenia. The operation is being carried out within the operational programme Human Resources Development for the period 2007/2013, developmental priorities: improvement of the quality and efficiency of educational and training systems 2007/2013. Miro Romih, Amebis Vodja projekta "Sporazumevanje v slovenskem jeziku. "Communication in Slovene" project leader. Simon Krek, Amebis, JSI Koordinator projekta "Sporazumevanje v slovenskem jeziku. "Communication in Slovene" project coordinator. Ana Zwitter Vitez, Trojina Koordinatorica gradnje korpusa GOS. Coordinator of the GOS corpus compilation project. Darinka Verdonik, FERI Koordinatorica izdelave spletnega konkordančnika GOS. Coordinator of the GOS corpus web concordancer project. Tomaž Erjavec, JSI Redakcija zapisa TEI / XML. TEI / XML corpus encoding. 1.0
Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 SI-1241 Kamnik Slovenia
Amebis, d.o.o., Kamnik Bakovnik 3 1241 Kamnik
http://www.slovenscina.eu/ http://www.korpus-gos.net/

Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Dovoljeno vam je: reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčevanje dela javnostipredelati delo Pod naslednjimi pogoji: Priznanje avtorstva — Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja na način, ki ga določi izvirni avtor oziroma dajalec licence. V znanstvenih publikacijah to pomeni citiranje ustreznega dela ali del, dostopnih na domači strani projekta, http://www.slovenscina.eu/.Nekomercialno. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene. Deljenje pod enakimi pogoji — Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

This work is licenced under the Attribution-NonCommercial-ShareAlike 3.0.

You are free: to Share — to copy, distribute and transmit the workto Remix — to adapt the work Under the following conditions: Attribution — You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor. In scientific publications this means citing the relevant publication or publications, referred to on the home page of the project: http://www.slovenscina.eu/.Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes.Share Alike. If you alter, transform, or build upon this work, you may distribute the resulting work only under the same or similar license to this one.

2012-03-14

Besedila so pretvorjena v TEI XML iz datotek programa Transcriber.

Texts are transformed to TEI XML from Transcriber files.

Projekt Sporazumevanje v slovenskem jeziku

Project Communication in Slovene

 tip diskurza javni informativno-izobraževalni razvedrilni nejavni nezasebni zasebni kanal osebni stik telefon radio televizija slovenščina angleščina nemščina italijanščina južnoslovanski jeziki drugi slovanski jeziki drugi romanski jeziki Splošno predavanje za prvi letnik prevajalstva. snemanje Neža Pahovnik transkripcija MatejaS 2009-11-05 terenski posnetek 2009-11-05 akademski, družboslovje ženski LJ fakulteta ali več LJ Ljubljana 2009-10-22
no začel bomo kr čisto v prazgodovini a ne kaj imamo pri nas ohranjenega iz prazgodovine jz sem tisto neandertalsko piščalko malo izpustila zarad tega ker stvari niso čisto jasne ne če ne gre to slučajno za ene kosti ki so ble mal preluknane pač ni dokazano al je bla to res izdelana piščalka zato začnemo z nečem kar je sigurno s tole vaško situlo ki jo vsi poznate in ste že stokrat sti slišali da je rada bi samo da se za hip zamislite a ne da to sega kako daleč nazaj to sega peto stoletje pred našim štetjem takrat doba ki je vladala se pač zgodovinsko obdobje je poimenovano železna doba te situle so bile najdene v bo zelo takih bogatih grobovih to se pravi sklepajo da so tisti bogatejši ljudje premožnejši imeli situle in so jih uporabljali v nekih v nekakšnih obredih in so z njih z zajemalko zajemali pijačo eee iz tega časa so ohranjena še razna železna orodja tudi pri nas grobišča in tudi gradišča tako imenovana na hribih zdej če pogledate še bolj natančno ta vzorec na vaški situli mogoče tega pa res niste še nikoli pogledali mo vidli če bo to potegnilo ja vidite lahko da je zelo zelo natančno vse nekej izrisano na tej vaški situli v bistvu so tudi situle izrisane iz tega sploh sklepajo kaj je to tale druga vrsta a ne kaže na to kako so tale sedi in ta mu iz ene posode toči pijačo iz tega sklepajo poglejte kako so vsi ti ljudje oblečeni imajo voz se pelje na vozu ne stol ne vem kaj vse klobuk konja vpreženega lepo to se pravi zdej pa pomislte pet peto stoletje pred našim štetjem to je res daleč nazaj ne tako da res dragocena najdba tukile v drugi vr v zadnji vrsti to nej bi se izmenjavov kozorog koza kozorog koza in tko naprej zadnji je pa panter in tukejle ma pa človeško nogo je enga pojedu ne ta slikica se ponovi če imate potne liste predvidevam da ja ne jo imate celo tole to je ta slika ne tuki se začne tuki se nadaljuje seveda o očitno imamo to za enega izmed slovenskih simbolov samo obrnjeni so mal v drugo smer pa pomešani so tukejle en sedi pa nogice mu dol s konja binglajo tko da izjemno i dodelana ta slika to seveda nima še zveze s Slovenci a ne takrat so živeli na tem območju tako imenovani Veneti ampak najdeno je to pri Vačah torej na našem kulturnem prostoru in lahko vidimo kako daleč nazaj sežejo prvi prebivalci tko no ta to je vaška situla torej nekakšno vedro za iz katerega se pije vedro ki govori samo o sebi a ne če ne bi bilo tako natančno izdelane te slike verjetno tudi ne bi vedeli za kaj se je uporablalo nata v bistvu se iz tega prepozna in potem zdej že mi nardimo strašen preskok par stoletij veste da so bli tud Kelti in Rimljani na našem območju zdej čisto na kratko samo tolko kolker se spodobi za enega izobraženca v kar pravkar se razvijate a ne da se ve pač da so bli na našem ozemlju so bila plemena Keltov zdej kdo so Kelti v to se ne bomo spuščali ampak nekako tako se naj bi bili neki predniki se pravi to kar se je iz Keltov razvilo zdej živi na Irskem recimo a ne tko pa na Škotskem tko zlo posplošeno povedano no potem kar je bolj važno za naše obdobje pa so že počasi začeli prihajati k nam Rimljani a ne vdor rimskih plemen in to se je začelo kot vidite glejte približno v drugem stoletju pred našim štetjem prvo mesto tako je bila Akvileja ali Oglej prvo rimsko mesto na slovenskem ozemlju Akvileja Oglej kasneje v zgodovini veste da je to mesto odigralo veliko vlogo kot neko središče krščansko a ne oglejski patriarh ampak k temu se vrnemo kasneje bilo je pa prvo rimljansko mesto a veste kje je Oglej ? ja kje ? v Italiji ? ja no pri približno pri izviru Soče a ne eem tm je zlo tja je zlo lep izlet zelo lep sprehod se vidijo ti ro rimski ostanki so veliki stebri so ohranjeni zelo lepo je in drevored in tko če boste kdaj po tistih koncih hodili je lep izlet no potem cesar Oktavijan recimo je o pač nadaljeval s tem rimskim osvajanjem premaknil mejo nekje do Donave Rimskega cesarstva in v tistem času to se pravi malo pred našim štetjem pa okrog ničle pa naprej so nastala rimska mesta na našem področju Emona Celeja Petovija vsi poznamo a ne no in na narjen je bil cestni sistem s to glavno osjo kot vidite zapisano do Karuntuma to je blo pa eno mesto ob Donavi ki je danes nekje na polovici poti med Dunajem in Bratislavo to se pravi ta cestna povezava je šla od morja od Jadranskega morja praktično do tam kjer je današnji Dunaj prva cesta eee kaj se je v rimskih časih dogajalo tukaj se s tem se ne bomo ukvarjali ostanki so veste da v Lublani zelo velik rimski zid lepo ohranjen zdej ne morejo zgradit univerzitetne knjižnice ker je preveč rimskih ostankov in tako naprej no ampak že v petem in šestem stoletju je začela rimska oblast slabeti najprej zaradi vdorov germanskih plemen s severa so pritisnili navzdol in tako se je pač to rimsko obdobje pri nas kar hitro končalo to se pravi vidite šeststo sedemsto let nekej takega da so bili pri nas Rimljani in začelo se je v šestem stoletju seveda naseljevanje Slovanov a ne šele sedaj pridejo naši predniki na to območje to tega se verjetno vsega spominjate počasi še iz srednje šole pač naselitev Slovanov v dveh v dveh nekako v dveh valovih in tudi v dveh časovnih zaporedjih eni so šli bolj k Alpam a ne to so bli recimo naši predniki eni so šli pa bolj na moravsko stran v Panonijo eee to niti ni tko pomembno najprej niso bli samostojni a ne so bli pod eno oblastjo Avarov Avari so bli pa spet eno drugo ljudstvo ki so se istočasno priseljevali na to področje ampak v začetku sedmega stoletja so pa z že začele nastajati neke samostojne plemenske zveze verjetno se iz šole spomnite neke Samove plemenske zveze ampak zdej ta trenutek to pustimo eee na mmm pač mmm ob strani ampak začele so se neke tvorbe ki so pripeljale do prve slovenske države ki je pa bila ne države ne smemo reč ne neke samostojne tvorbe podobne državi ki se ji je reklo Karantanija Karantanija to se pravi za za Karantanijo važno da si zapomnite da je bla bila tvorba ki ne bi nastala nekje v sedmem stoletju veste da so zapiski a pa dokumenti o teh prazgodovinskih praktično stvareh se eem slabo ohranjeni ne iz starega veka ampak toliko se že da sklepati da pač približno se ve da je ta Karantanija bila da je bila na začetku popolnoma neodvisna država vendar to je blo samo kakšnih eem mislim da okrog sto let je bila neodvisna potem so pa že prišli pod vpliv Bavarcev ampak še kljub temu se govori da je Karantanija obstajala tristo let prvih sto let kot neodvisna država drugih dvesto let pa kot neka tvorba sa mmm z relativno samostojnostjo pod Bavarci in še kasneje v Frankovski državi to se pravi ni bila ves čas samostojna samo na začetku takrat ko so Bavarce prosili za neko pomoč v vojnah so pač postali eem podložni njim no tukaj se mi zdi en zanimiv detajl eem torej kako so se s temi Bavarci dogovorili ne da so jim pomagali v eni borbi z Avari so jim poslali so jim moral poslat dva talca to sta bla bratranca a ne Gorazd in Hotimir Gorazd je bil s vla eee knezov sin Hotimir je bil pa njegov bratranec torej in ta dva so potem Bavarci pokristjanili zdej Gorazd ki je bil pač dedni naslednik je vladal samo tri leta in so ga ubili in tako je potem njegov bratranec dejansko prišel na oblast Hotimir in v času Hotimira torej v Karantaniji se je začelo pri nas pokristjanjevanje temle zgorej me precej motite dekleta če ne zamerite zdej ali boste nehale klepetet ali pa vas prosm če zapustite prizorišče ne v redu kakor vam je lubše prosim ? no kaj boste izbrale ? ne vem kaj to pomeni aha dobro v redu no ustavli smo se pri Hotimiru eee ki je prevzel oblast v Karantaniji in od kod ga poznamo od kod mi Hotimira poznamo ? iz Krsta seveda ne v Krstu obravnava pač vsebina tema Krsta je pokristjanjevanje in kot vidte tud tukej in so navedeni trije upori seveda so se prebivalci upirali pokristjanjevanju eem ni šlo tako zlahka ampak Hotimir je bil tisti ki je pri tem vztrajal ker je moral vztrajati zato ker je bil predan za talca Bavarcem in je pač moral potem ubogati kar so mu naročili no zdej samo še za eno orientacijo mmm to verjetno tudi vsi se še spomnite kje je Karantanija ležala to seveda ni bilo na prov na območju Slovenije današnje ampak je bilo severno a ne na območju današnje avstrijske Koroške in še bolj gor na sever tako naša pradomovina v nekem smislu no eem mogoče mal preveč hitim kot sem že prej povedala je Karantanija zlo hitro izgubila svoje samostojnost in prišla pod eee bla vključena tudi potem najprej pod bavarskega kneza potem ko so pa Bavarci izgubili so pa še prišli v Frankovsko državo tam se je potem vse reorganiziralo ampak Karantanija je ohranila neko plemensko notranjo u ureditev tako da je na nek način obstala še nekaj stoletij kar je najbolj znano iz tega časa je obred ustoličevanja koroških vojvod a ne eee ki se je potem ohranil ker dejansko potem vsaj v desetem stoletju tam devetsto petdeset potem Karantanije dejansko ni blo več niti v okviru Frankovske države ampak ta obred ustoličevanja se je pa ohranil še petsto let bili so tam eem že čisto drugi gospodarji ampak nekako je ta tradicija ostala a ne kar je zelo nenavadno in je v večih knjigah tujih seveda ta obred popisan in dokumentiran zdej kaj točno se je tam dogajalo se pravi najprej je šlo za ustoličevanje karantanskih knezov Karantanija je bla kneževina so imel kneze a ne pač prvo prvi del prvo kar poznamo je blo ustoličevanje na knežjem kamnu zej če z če pogledamo kar hitro sliko da bomo vedeli o čem govorimo tole je bil ta knežji kamen ne v resnici je to kot vidite jasno je eee zgornji del enega rimskega stebra ki je bil prinešen seveda za njih s je se so bli rimski časi že ravno tako arhaični kot so danes za nas ne tolk ampak blo je to nekej kar je blo tisoč let staro že takrat ne in to je blo z enega bližnega mesta eee rimske ostaline so ta kamen prinesli na Krnski grad predvid predvidoma je blo to najprej na Krnskem gradu in so potem začeli tukaj to ustoličevanje knezov zej to je blo to je imelo simboličen pomen a ne eem knez naj bi tukej vladar Karantancev je na tem presto recimo no kamnu pač sprejel oblast iz rok ljudstva kako j kaj kakšen pomen je melo to prvotno n ni čisto jasno ampak ve se da tud kasneje ko je bla oblast že dedna prvotno ni bla dedna ampak tudi ko je postala oblast dedna še vedno ker jasno je blo da bo sin nasledil očeta ampak ko se je to zgodilo še vedno je simbolično šel sedet na ta knežji kamen in je sprejel pač eee voljo ljudstva da jim bo da ga postavlajo za kneza in on jim je potem obljubil da bo dobro vladal zdej jasno klučno temeljno vprašanje v kakšnem jeziku je to potekalo a ne se na žalost ne ve zarad tega ker ni ohranjenih zapisov zej mi z veseljem sklepamo in si želimo da je blo to v nekem slovenskem arhaičnem jeziku predvidoma ja ker se je začelo v Karantaniji in p to je potem možno da tudi še potem ko so koroške vojvode ki niso bili več nujno slovenskega izvora al to kar razumemo za slovensko da so da je tak tudi še takret potekal obred ustoličevanja v slovenščini to bi pomenilo da so oni v tujem jeziku govorili da je bla slovenščina kot tuji jezik nek obredni jezik ustoličevanja kar je dokaj nenavadno ampak žal zej teh ni ohranjenih eee natančnih zapisov ki bi to dokumentirali no ta knežji kamen se je seveda tudi pojavil zdej kot slovenski nacionalni simbol na kovancu našem a veste na katerem ? ja vse to pa mmm to se pa dobro spoznate no potem pa je tukaj še vojvodski prestol a ne ki je pa nekej drugega aha zdej je ta ki kje je zdej knežji kamen dolgo je bil v muzeju nekje v Celovcu Slovenci so se jezili da ima tako zelo neugledno mesto tam v no v muzeju potem pa ga je prestavil eem kancler Hajder enkrat v ne v neko njiho p vo poli na vhod politične institucije avstrijskega nekega glavarstva kar je blo seveda strahotno simbolno dejanje ne da ti slovenski knežji kamen v neko avstrijsko vladno institucijo na Koroškem kjer je problem dvojezičnosti postaviš kot nek avstrijski simbol eem pač za recimo za za nekatere nesprejemljivo no potem pa je bil premaknjen spet nekam drugam s umaknjen iz take eem izzivalne pozicije tako da zdej je nekje shranjen na Avstrijskem Koroškem medtem ko vojvodski prestol pa stoji a ne vsak ga lahko vidi ob cesti kekšnih deset kilometrov severno od Celovca na Gosposvetskem polju lepo ograjen z o z železno ograjo morda so vas že kdaj peljali tja ste ga že videli ? takole zgleda ne eee tud za tega predvidevajo da je bil da so ga sestavili iz enih rimskih ostankov iz enih kamnitih plošč in je zanimivo da je na na obe strani je narejen sedež kar se tukaj ne vidi eem naj bi pa to mmm o so ga uporabljali odvisno zdej katerega vojvodo so ustoličevali enega ki je vladal bolj na vzhodu al drugega bolj na zahodu pač na tisto stran stola se je moral usest no in ta prestol eem je imel vlogo v tretjem delu ustoličevanja ne to se pravi da je to ustoličevanje imelo več faz no in s tega prestola je potem on podelil vazalom fevde zemljo ta novo ustoličeni vojvoda o vprašanju jezika obreda smo pa že spregovorili nekaj besed eee no in zdej se potem premaknemo počasi z k vojvodini Koroški smo jo že omenili postala je samostojna vojvodina znotraj eee Svetega rimskega cesarstva in je dolgo časa ohranila to svojo vojvodstvo al pa deželnost no v zdej smo že v srednjem veku a ne že celo v z v visokem srednjem veku ko se je začel ko se je utrdil fevdalni sistem pomembne plemiške rodbine so se naseljevale na tem območju kjer živimo in takrat najprej so začeli nastajati gradovi gradovi samostani a ne iz tistega časa eden najstarejših je cistercijanski samostan Stična ga poznate še danes delujoči samostan z menihi in z vsem kar zraven spada no in potem naslednji recimo kartuzija Žiče ki pa danes kot tudi veste ni več delujoči samostan a ne so samo še ruševine ampak take zelo impozantne a ne zelo primerno za kakšno ekskurzijo eem no in to je tudi obdobje ko se počasi pač na tem območju začne nemška kolonizacija ki ima potem zelo zelo dolgo zgodovino aha tukile se še enkrat malo ponovi poglej no poglej pozabla zbrisat več o tem da se za da se izoblikujejo v tem času tudi dežele bomo govorili takret ko bomo imeli temo regionalna razdelitev ampak to je čs veste da ni še takret govora o Sloveniji al pa kej podobnega takret govorimo samo o deželah a ne imamo Štajersko Koroško Kranjsko Goriško potem Istro ki se sicer ne imenuje kar direktno Istra ampak neka Pazinska nekej tako naprej ampak Istra rečemo zdej mi da z da bolj vemo o čem govorimo in pa Trst mesto kot posebna enota to se pravi vse te dežele so bile počasi takrat vklučene potem tudi v Sveto rimsko cesarstvo no in nastanek mest seveda ravno v tem obdobju trgovskih središč in samostanov kot smo že rekli tole morm mal popravt preden bom dala gor ker vidm da so napake mal zajamemo sapo a ne preden se premaknemo spet v novo ero eem začetek Habsburžanov ne vemo da so bli Habsburžani pač ena družina plemiška ki je pa zacementirala nemški vpliv na današnem slovenskem prostoru začel so počasi osvajati dežele in tako so v trinajstem stoletju so že posedovali Avstrijo ki je bla prav tako takret ena izmed dežel a ne enako ime pač kot ima danes država Avstrijo in Štajersko najprej potem Koroško Kranjsko in potem i enako v štrnajstem stoletju še Istro in Trst to se pravi vse te dežele ki so ležale na današnjem slovenskem območju so prevzeli Habsbužrani tukajle imam nekej v oklepaju nekej kar je neodvisno sicer od Habsburžanov ampak leta tega in tega kot je navedeno je bila ustanovljena dunajska univerza za nas je to zelo hudo eee pomembno a ne ker je ta univerza prevzela večino študentov ki so prihajali s slovenskega območja v naslednjih kolko letih ? šeststo ne skoraj šeststo letih dokler ni bla ustanovljena univerza pri nas so hodili študirat na Dunaj in dokumentirano naj bi bilo pri tistih ki so to raziskovali da je že v prvem stoletju se prav prvih sto let univerze bilo tam sedemsto študentov za katere se predvideva da so bili iz slovenskih dežel da so bili slovenskega porekla to so pregledali evidence to se pravi ogromno število a ne eee v nasprotju s tem kar smo se včasih učil da so bli vsi kmetje pri nas da so bli itak sami kmetje očitno že takret t v štrnajstem petnajstem stoletju ogromno ljudi šlo študirat na univerzo na Dunaj se prav zračunali so pač po nekih dokumentih predvidevajo da je bilo v prvem stoletju sedemsto takih v drugem stoletju pa celo tisoč petsto že v stotih letih ne so jih našteli toliko no eee v v to ob zdej se pa že vrnemo nazaj malo iz tega ekskurza univerzitetnega nazaj k Habsburžanom eem v prvi polovici jih je v nekem trenutku začela ogrožati ena domača eem plemiška družina to so bli Celjski grofje za katere tud vsi dobro veste Celjski grofje so mel eno tako rcimo stoletno tradicijo da so bli res močni ne in da so se v nekem trenutku tud začeli s Habsburžani borit za za neke dežele ampak na žalost je njim pač zagodla jo predvsem v eem njihova pač njihovo potomstvo a ne ko je se zadnji Celjan Ulrik tretji ostal brez potomca je rodovina takoj propadla ni uspelo pač nardit nekej eee kar je blo pač se je ustavilo ne tako da samo dobrih sto let je trajalo veste pa da so imeli krasen grad nad Celjem a ne in da so imeli pač neko svojo moč tudi vojaško kar je blo važno in zelo bogato plemiško živlenje no drugi ki so bili eee drugi kralj a ne al pa drugo ljudstvo ki je tud ogrožalo v enem trenutku Habsburžane mal kasneje proti koncu petnajstega stoletja je pa bil ogrski kralj Matija Korvin za ns je pač pomemben v toliko da imamo eno bajko ki tega Matijo Korvina kar proglaša za slovenskega kralja in to Kralja Matjaža a ne ki bo prišel in bo odrešil Slovence in spi pod ne vem Peco včasih včasih pod Uršlo goro in rešuje i pač ga čakamo da nas odreši nemškega vpliva in vseh ostalih težav bil pa je to sicer ogrski kralj ki je ravno tako eem jih začasno premagal ampak takoj po njegovi smrti so prevzeli Habsburžani vse osvojene dežele nazaj v svoje roke in potem vladali no eem vodil jih je takret Maksimiljan prvi njega omenjam zato ker spet po nepotrjenih zgodovinskih virih naj bi en kranjski al pa štajerski no Tomaž Celjski vsekakor Tomaž Celjski naj bi napisal rokopisno knjigo slovnico iz katere je učil Maksimiljana slovensko žal ni nobenega vira dokumentiranega ki bi to nedvomno potrdil ampak iz pač posrednih virov bi to lahko bila neka prva knjiga ki je v slovenščini nastala in to nej bi bil celo priročnik za učenje slovenščine za tega kralja ki pač se je očitno morda zato ker je vladal tem deželam ali pa iz kakšnega drugega razloga ki ga ne vemo naj bi se učil slovensko in učil nej bi ga Tomaž Celjski no sicer pa je to že konec srednega veka in so petnajsto in šesnajsto stoletje pač zaznamovali kot vsi veste turški vpadi kar je zelo ogrožalo vse te habsburške dežele in da bi se ubranili pred Turki da bi nekako strnili vrste so imeli pač leta tisoč petsto osnajst v Insbruku nekakšen deželni zbor vseh dežel eem obljubljali so pomoč pač vojaške vrste se strnejo vendar je bilo za to treba podpisati sporazum o tem da s vse dežele da se določi dedna celovitost kot se temu reče torej da Habsburžani vse te dežele de dedujejo naprej in tako je tudi bilo a ne zaradi obrambe pred Turki so oni prišli do vseh teh dežel so postali za dolgo dolgo stoletij so vse to spreje vladarji tega nekega osrednega evropskega prostora eem kaj je blo potem s Habsburžani naprej kako je nastala monarhija in tko to pa potem naslednjič a ne zej nekoliko se za konec dotaknimo še kaj je bilo z jezikom v srednjem veku kaj se ve kaj je dokumentirano celotno izobraževanje na tem ozemlju je blo sprva latinsko se prav to obdobje o katerem smo danes govoril je blo latinsko potem kasneje šele po letu tisoč tristo se je v skromnem obsegu začela uveljavljati nemščina to se pravi v cerkvi in v šolah a ne sej o tem govorimo slovenščina se je uporablala predvsem za zasebno rabo jasno tako kot že vemo med kmečkim prebivalstvom vendar zdej novejše raziskave kažejo da tudi v mestih pa deloma tudi med fevdalci
no začeli bomo kar čisto v prazgodovini a ne kaj imamo pri nas ohranjenega iz prazgodovine jaz sem tisto neandertalsko piščalko malo izpustila zaradi tega ker stvari niso čisto jasne ne če ne gre to slučajno za ene kosti ki so bile malo preluknjane pač ni dokazano ali je bila to res izdelana piščalka zato začnemo z nečem kar je sigurno s tole vaško situlo ki jo vsi poznate in ste že stokrat sti slišali da je rada bi samo da se za hip zamislite a ne da to sega kako daleč nazaj to sega peto stoletje pred našim štetjem takrat doba ki je vladala se pač zgodovinsko obdobje je poimenovano železna doba te situle so bile najdene v bo zelo takih bogatih grobovih to se pravi sklepajo da so tisti bogatejši ljudje premožnejši imeli situle in so jih uporabljali v nekih v nekakšnih obredih in so z njih z zajemalko zajemali pijačo eee iz tega časa so ohranjena še razna železna orodja tudi pri nas grobišča in tudi gradišča tako imenovana na hribih zdaj če pogledate še bolj natančno ta vzorec na vaški situli mogoče tega pa res niste še nikoli pogledali bomo videli če bo to potegnilo ja vidite lahko da je zelo zelo natančno vse nekaj izrisano na tej vaški situli v bistvu so tudi situle izrisane iz tega sploh sklepajo kaj je to tale druga vrsta a ne kaže na to kako so tale sedi in ta mu iz ene posode toči pijačo iz tega sklepajo poglejte kako so vsi ti ljudje oblečeni imajo voz se pelje na vozu ne stol ne vem kaj vse klobuk konja vpreženega lepo to se pravi zdaj pa pomislite pet peto stoletje pred našim štetjem to je res daleč nazaj ne tako da res dragocena najdba tukajle v drugi vr v zadnji vrsti to naj bi se izmenjaval kozorog koza kozorog koza in tako naprej zadnji je pa panter in tukajle ima pa človeško nogo je enega pojedel ne ta slikica se ponovi če imate potne liste predvidevam da ja ne jo imate celo tole to je ta slika ne tukaj se začne tukaj se nadaljuje seveda o očitno imamo to za enega izmed slovenskih simbolov samo obrnjeni so malo v drugo smer pa pomešani so tukajle en sedi pa nogice mu dol s konja bingljajo tako da izjemno i dodelana ta slika to seveda nima še zveze s Slovenci a ne takrat so živeli na tem območju tako imenovani Veneti ampak najdeno je to pri Vačah torej na našem kulturnem prostoru in lahko vidimo kako daleč nazaj sežejo prvi prebivalci tako no ta to je vaška situla torej nekakšno vedro za iz katerega se pije vedro ki govori samo o sebi a ne če ne bi bilo tako natančno izdelane te slike verjetno tudi ne bi vedeli za kaj se je uporabljalo nata v bistvu se iz tega prepozna in potem zdaj že mi naredimo strašen preskok par stoletij veste da so bili tudi Kelti in Rimljani na našem območju zdaj čisto na kratko samo toliko kolikor se spodobi za enega izobraženca v kar pravkar se razvijate a ne da se ve pač da so bili na našem ozemlju so bila plemena Keltov zdaj kdo so Kelti v to se ne bomo spuščali ampak nekako tako se naj bi bili neki predniki se pravi to kar se je iz Keltov razvilo zdaj živi na Irskem recimo a ne tako pa na Škotskem tako zelo posplošeno povedano no potem kar je bolj važno za naše obdobje pa so že počasi začeli prihajati k nam Rimljani a ne vdor rimskih plemen in to se je začelo kot vidite glejte približno v drugem stoletju pred našim štetjem prvo mesto tako je bila Aquilea ali Oglej prvo rimsko mesto na slovenskem ozemlju Aquilea Oglej kasneje v zgodovini veste da je to mesto odigralo veliko vlogo kot neko središče krščansko a ne oglejski patriarh ampak k temu se vrnemo kasneje bilo je pa prvo rimljansko mesto a veste kje je Oglej ? ja kje ? v Italiji ? ja no pri približno pri izviru Soče a ne eem tam je zelo tja je zelo lep izlet zelo lep sprehod se vidijo ti ro rimski ostanki so veliki stebri so ohranjeni zelo lepo je in drevored in tako če boste kdaj po tistih koncih hodili je lep izlet no potem cesar Oktavijan recimo je o pač nadaljeval s tem rimskim osvajanjem premaknil mejo nekje do Donave Rimskega cesarstva in v tistem času to se pravi malo pred našim štetjem pa okrog ničle pa naprej so nastala rimska mesta na našem področju Emona Celeia Petovio vsi poznamo a ne no in na narejen je bil cestni sistem s to glavno osjo kot vidite zapisano do Karuntuma to je bilo pa eno mesto ob Donavi ki je danes nekje na polovici poti med Dunajem in Bratislavo to se pravi ta cestna povezava je šla od morja od Jadranskega morja praktično do tam kjer je današnji Dunaj prva cesta eee kaj se je v rimskih časih dogajalo tukaj se s tem se ne bomo ukvarjali ostanki so veste da v Ljubljani zelo velik rimski zid lepo ohranjen zdaj ne morejo zgraditi univerzitetne knjižnice ker je preveč rimskih ostankov in tako naprej no ampak že v petem in šestem stoletju je začela rimska oblast slabeti najprej zaradi vdorov germanskih plemen s severa so pritisnili navzdol in tako se je pač to rimsko obdobje pri nas kar hitro končalo to se pravi vidite šeststo sedemsto let nekaj takega da so bili pri nas Rimljani in začelo se je v šestem stoletju seveda naseljevanje Slovanov a ne šele sedaj pridejo naši predniki na to območje to tega se verjetno vsega spominjate počasi še iz srednje šole pač naselitev Slovanov v dveh v dveh nekako v dveh valovih in tudi v dveh časovnih zaporedjih eni so šli bolj k Alpam a ne to so bili recimo naši predniki eni so šli pa bolj na moravsko stran v Panonijo eee to niti ni tako pomembno najprej niso bili samostojni a ne so bili pod eno oblastjo Avarov Avari so bili pa spet eno drugo ljudstvo ki so se istočasno priseljevali na to področje ampak v začetku sedmega stoletja so pa z že začele nastajati neke samostojne plemenske zveze verjetno se iz šole spomnite neke Samove plemenske zveze ampak zdaj ta trenutek to pustimo eee na mmm pač mmm ob strani ampak začele so se neke tvorbe ki so pripeljale do prve slovenske države ki je pa bila ne države ne smemo reči ne neke samostojne tvorbe podobne državi ki se ji je reklo Karantanija Karantanija to se pravi za za Karantanijo važno da si zapomnite da je bila bila tvorba ki ne bi nastala nekje v sedmem stoletju veste da so zapiski ali pa dokumenti o teh prazgodovinskih praktično stvareh se eem slabo ohranjeni ne iz starega veka ampak toliko se že da sklepati da pač približno se ve da je ta Karantanija bila da je bila na začetku popolnoma neodvisna država vendar to je bilo samo kakšnih eem mislim da okrog sto let je bila neodvisna potem so pa že prišli pod vpliv Bavarcev ampak še kljub temu se govori da je Karantanija obstajala tristo let prvih sto let kot neodvisna država drugih dvesto let pa kot neka tvorba sa mmm z relativno samostojnostjo pod Bavarci in še kasneje v Frankovski državi to se pravi ni bila ves čas samostojna samo na začetku takrat ko so Bavarce prosili za neko pomoč v vojnah so pač postali eem podložni njim no tukaj se mi zdi en zanimiv detajl eem torej kako so se s temi Bavarci dogovorili ne da so jim pomagali v eni borbi z Avari so jim poslali so jim morali poslati dva talca to sta bila bratranca a ne Gorazd in Hotimir Gorazd je bil s vla eee knezov sin Hotimir je bil pa njegov bratranec torej in ta dva so potem Bavarci pokristjanili zdaj Gorazd ki je bil pač dedni naslednik je vladal samo tri leta in so ga ubili in tako je potem njegov bratranec dejansko prišel na oblast Hotimir in v času Hotimira torej v Karantaniji se je začelo pri nas pokristjanjevanje temle zgoraj me precej motite dekleta če ne zamerite zdaj ali boste nehale klepetati ali pa vas prosim če zapustite prizorišče ne v redu kakor vam je ljubše prosim ? no kaj boste izbrale ? ne vem kaj to pomeni aha dobro v redu no ustavili smo se pri Hotimirju eee ki je prevzel oblast v Karantaniji in od kod ga poznamo od kod mi Hotimira poznamo ? iz Krsta seveda ne v Krstu obravnava pač vsebina tema Krsta je pokristjanjevanje in kot vidite tudi tukaj in so navedeni trije upori seveda so se prebivalci upirali pokristjanjevanju eem ni šlo tako zlahka ampak Hotimir je bil tisti ki je pri tem vztrajal ker je moral vztrajati zato ker je bil predan za talca Bavarcem in je pač moral potem ubogati kar so mu naročili no zdaj samo še za eno orientacijo mmm to verjetno tudi vsi se še spomnite kje je Karantanija ležala to seveda ni bilo na prav na območju Slovenije današnje ampak je bilo severno a ne na območju današnje avstrijske Koroške in še bolj gor na sever tako naša pradomovina v nekem smislu no eem mogoče malo preveč hitim kot sem že prej povedala je Karantanija zelo hitro izgubila svoje samostojnost in prišla pod eee bila vključena tudi potem najprej pod bavarskega kneza potem ko so pa Bavarci izgubili so pa še prišli v Frankovsko državo tam se je potem vse reorganiziralo ampak Karantanija je ohranila neko plemensko notranjo u ureditev tako da je na neki način obstala še nekaj stoletij kar je najbolj znano iz tega časa je obred ustoličevanja koroških vojvod a ne eee ki se je potem ohranil ker dejansko potem vsaj v desetem stoletju tam devetsto petdeset potem Karantanije dejansko ni bilo več niti v okviru Frankovske države ampak ta obred ustoličevanja se je pa ohranil še petsto let bili so tam eem že čisto drugi gospodarji ampak nekako je ta tradicija ostala a ne kar je zelo nenavadno in je v večih knjigah tujih seveda ta obred popisan in dokumentiran zdaj kaj točno se je tam dogajalo se pravi najprej je šlo za ustoličevanje karantanskih knezov Karantanija je bila kneževina so imeli kneze a ne pač prvo prvi del prvo kar poznamo je bilo ustoličevanje na knežjem kamnu zdaj če z če pogledamo kar hitro sliko da bomo vedeli o čem govorimo tole je bil ta knežji kamen ne v resnici je to kot vidite jasno je eee zgornji del enega rimskega stebra ki je bil prinešen seveda za njih s je se so bili rimski časi že ravno tako arhaični kot so danes za nas ne toliko ampak bilo je to nekaj kar je bilo tisoč let staro že takrat ne in to je bilo z enega bližnjega mesta eee rimske ostaline so ta kamen prinesli na Krnski grad predvid predvidoma je bilo to najprej na Krnskem gradu in so potem začeli tukaj to ustoličevanje knezov zdaj to je bilo to je imelo simboličen pomen a ne eem knez naj bi tukaj vladar Karantancev je na tem presto recimo no kamnu pač sprejel oblast iz rok ljudstva kako j kaj kakšen pomen je imelo to prvotno n ni čisto jasno ampak ve se da tudi kasneje ko je bila oblast že dedna prvotno ni bila dedna ampak tudi ko je postala oblast dedna še vedno ker jasno je bilo da bo sin nasledil očeta ampak ko se je to zgodilo še vedno je simbolično šel sedet na ta knežji kamen in je sprejel pač eee voljo ljudstva da jim bo da ga postavljajo za kneza in on jim je potem obljubil da bo dobro vladal zdaj jasno ključno temeljno vprašanje v kakšnem jeziku je to potekalo a ne se na žalost ne ve zaradi tega ker ni ohranjenih zapisov zdaj mi z veseljem sklepamo in si želimo da je bilo to v nekem slovenskem arhaičnem jeziku predvidoma ja ker se je začelo v Karantaniji in p to je potem možno da tudi še potem ko so koroške vojvode ki niso bili več nujno slovenskega izvora ali to kar razumemo za slovensko da so da je tak tudi še takrat potekal obred ustoličevanja v slovenščini to bi pomenilo da so oni v tujem jeziku govorili da je bila slovenščina kot tuji jezik neki obredni jezik ustoličevanja kar je dokaj nenavadno ampak žal zdaj teh ni ohranjenih eee natančnih zapisov ki bi to dokumentirali no ta knežji kamen se je seveda tudi pojavil zdaj kot slovenski nacionalni simbol na kovancu našem a veste na katerem ? ja vse to pa mmm to se pa dobro spoznate no potem pa je tukaj še vojvodski prestol a ne ki je pa nekaj drugega aha zdaj je ta ki kje je zdaj knežji kamen dolgo je bil v muzeju nekje v Celovcu Slovenci so se jezili da ima tako zelo neugledno mesto tam v no v muzeju potem pa ga je prestavil eem kancler Heider enkrat v ne v neko njiho p vo poli na vhod politične institucije avstrijskega nekega glavarstva kar je bilo seveda strahotno simbolno dejanje ne da ti slovenski knežji kamen v neko avstrijsko vladno institucijo na Koroškem kjer je problem dvojezičnosti postaviš kot neki avstrijski simbol eem pač za recimo za za nekatere nesprejemljivo no potem pa je bil premaknjen spet nekam drugam s umaknjen iz take eem izzivalne pozicije tako da zdaj je nekje shranjen na Avstrijskem Koroškem medtem ko vojvodski prestol pa stoji a ne vsak ga lahko vidi ob cesti kakšnih deset kilometrov severno od Celovca na Gosposvetskem polju lepo ograjen z o z železno ograjo morda so vas že kdaj peljali tja ste ga že videli ? takole izgleda ne eee tudi za tega predvidevajo da je bil da so ga sestavili iz enih rimskih ostankov iz enih kamnitih plošč in je zanimivo da je na na obe strani je narejen sedež kar se tukaj ne vidi eem naj bi pa to mmm o so ga uporabljali odvisno zdaj katerega vojvodo so ustoličevali enega ki je vladal bolj na vzhodu ali drugega bolj na zahodu pač na tisto stran stola se je moral usesti no in ta prestol eem je imel vlogo v tretjem delu ustoličevanja ne to se pravi da je to ustoličevanje imelo več faz no in s tega prestola je potem on podelil vazalom fevde zemljo ta novo ustoličeni vojvoda o vprašanju jezika obreda smo pa že spregovorili nekaj besed eee no in zdaj se potem premaknemo počasi z k vojvodini Koroški smo jo že omenili postala je samostojna vojvodina znotraj eee Svetega rimskega cesarstva in je dolgo časa ohranila to svojo vojvodstvo ali pa deželnost no v zdaj smo že v srednjem veku a ne že celo v z v visokem srednjem veku ko se je začel ko se je utrdil fevdalni sistem pomembne plemiške rodbine so se naseljevale na tem območju kjer živimo in takrat najprej so začeli nastajati gradovi gradovi samostani a ne iz tistega časa eden najstarejših je cistercijanski samostan Stična ga poznate še danes delujoči samostan z menihi in z vsem kar zraven spada no in potem naslednji recimo kartuzija Žiče ki pa danes kot tudi veste ni več delujoči samostan a ne so samo še ruševine ampak take zelo impozantne a ne zelo primerno za kakšno ekskurzijo eem no in to je tudi obdobje ko se počasi pač na tem območju začne nemška kolonizacija ki ima potem zelo zelo dolgo zgodovino aha tukajle se še enkrat malo ponovi poglej no poglej pozabila zbrisati več o tem da se za da se izoblikujejo v tem času tudi dežele bomo govorili takrat ko bomo imeli temo regionalna razdelitev ampak to je čas veste da ni še takrat govora o Sloveniji ali pa kaj podobnega takrat govorimo samo o deželah a ne imamo Štajersko Koroško Kranjsko Goriško potem Istro ki se sicer ne imenuje kar direktno Istra ampak neka Pazinska nekaj tako naprej ampak Istra rečemo zdaj mi da z da bolj vemo o čem govorimo in pa Trst mesto kot posebna enota to se pravi vse te dežele so bile počasi takrat vključene potem tudi v Sveto rimsko cesarstvo no in nastanek mest seveda ravno v tem obdobju trgovskih središč in samostanov kot smo že rekli tole moram malo popraviti preden bom dala gor ker vidim da so napake malo zajamemo sapo a ne preden se premaknemo spet v novo ero eem začetek Habsburžanov ne vemo da so bili Habsburžani pač ena družina plemiška ki je pa zacementirala nemški vpliv na današnjem slovenskem prostoru začeli so počasi osvajati dežele in tako so v trinajstem stoletju so že posedovali Avstrijo ki je bila prav tako takrat ena izmed dežel a ne enako ime pač kot ima danes država Avstrijo in Štajersko najprej potem Koroško Kranjsko in potem i enako v štirinajstem stoletju še Istro in Trst to se pravi vse te dežele ki so ležale na današnjem slovenskem območju so prevzeli Habsburžani tukajle imam nekaj v oklepaju nekaj kar je neodvisno sicer od Habsburžanov ampak leta tega in tega kot je navedeno je bila ustanovljena dunajska univerza za nas je to zelo hudo eee pomembno a ne ker je ta univerza prevzela večino študentov ki so prihajali s slovenskega območja v naslednjih koliko letih ? šeststo ne skoraj šeststo letih dokler ni bila ustanovljena univerza pri nas so hodili študirat na Dunaj in dokumentirano naj bi bilo pri tistih ki so to raziskovali da je že v prvem stoletju se pravi prvih sto let univerze bilo tam sedemsto študentov za katere se predvideva da so bili iz slovenskih dežel da so bili slovenskega porekla to so pregledali evidence to se pravi ogromno število a ne eee v nasprotju s tem kar smo se včasih učili da so bili vsi kmetje pri nas da so bili itak sami kmetje očitno že takrat t v štirinajstem petnajstem stoletju ogromno ljudi šlo študirat na univerzo na Dunaj se pravi izračunali so pač po nekih dokumentih predvidevajo da je bilo v prvem stoletju sedemsto takih v drugem stoletju pa celo tisoč petsto že v stotih letih ne so jih našteli toliko no eee v v to ob zdaj se pa že vrnemo nazaj malo iz tega ekskurza univerzitetnega nazaj k Habsburžanom eem v prvi polovici jih je v nekem trenutku začela ogrožati ena domača eem plemiška družina to so bili Celjski grofje za katere tudi vsi dobro veste Celjski grofje so imeli eno tako recimo stoletno tradicijo da so bili res močni ne in da so se v nekem trenutku tudi začeli s Habsburžani boriti za za neke dežele ampak na žalost je njim pač zagodla jo predvsem v eem njihova pač njihovo potomstvo a ne ko je se zadnji Celjan Ulrik tretji ostal brez potomca je rodovina takoj propadla ni uspelo pač narediti nekaj eee kar je bilo pač se je ustavilo ne tako da samo dobrih sto let je trajalo veste pa da so imeli krasen grad nad Celjem a ne in da so imeli pač neko svojo moč tudi vojaško kar je bilo važno in zelo bogato plemiško življenje no drugi ki so bili eee drugi kralj a ne ali pa drugo ljudstvo ki je tudi ogrožalo v enem trenutku Habsburžane malo kasneje proti koncu petnajstega stoletja je pa bil ogrski kralj Matija Korvin za nas je pač pomemben v toliko da imamo eno bajko ki tega Matijo Korvina kar proglaša za slovenskega kralja in to Kralja Matjaža a ne ki bo prišel in bo odrešil Slovence in spi pod ne vem Peco včasih včasih pod Uršlo goro in rešuje i pač ga čakamo da nas odreši nemškega vpliva in vseh ostalih težav bil pa je to sicer ogrski kralj ki je ravno tako eem jih začasno premagal ampak takoj po njegovi smrti so prevzeli Habsburžani vse osvojene dežele nazaj v svoje roke in potem vladali no eem vodil jih je takrat Maksimiljan prvi njega omenjam zato ker spet po nepotrjenih zgodovinskih virih naj bi en kranjski ali pa štajerski no Tomaž Celjski vsekakor Tomaž Celjski naj bi napisal rokopisno knjigo slovnico iz katere je učil Maksimiljana slovensko žal ni nobenega vira dokumentiranega ki bi to nedvomno potrdil ampak iz pač posrednih virov bi to lahko bila neka prva knjiga ki je v slovenščini nastala in to naj bi bil celo priročnik za učenje slovenščine za tega kralja ki pač se je očitno morda zato ker je vladal tem deželam ali pa iz kakšnega drugega razloga ki ga ne vemo naj bi se učil slovensko in učil naj bi ga Tomaž Celjski no sicer pa je to že konec srednjega veka in so petnajsto in šestnajsto stoletje pač zaznamovali kot vsi veste turški vpadi kar je zelo ogrožalo vse te habsburške dežele in da bi se ubranili pred Turki da bi nekako strnili vrste so imeli pač leta tisoč petsto osemnajst v Innsbrucku nekakšen deželni zbor vseh dežel eem obljubljali so pomoč pač vojaške vrste se strnejo vendar je bilo za to treba podpisati sporazum o tem da s vse dežele da se določi dedna celovitost kot se temu reče torej da Habsburžani vse te dežele da dedujejo naprej in tako je tudi bilo a ne zaradi obrambe pred Turki so oni prišli do vseh teh dežel so postali za dolgo dolgo stoletij so vse to spreje vladarji tega nekega osrednjega evropskega prostora eem kaj je bilo potem s Habsburžani naprej kako je nastala monarhija in tako to pa potem naslednjič a ne zdaj nekoliko se za konec dotaknimo še kaj je bilo z jezikom v srednjem veku kaj se ve kaj je dokumentirano celotno izobraževanje na tem ozemlju je bilo sprva latinsko se pravi to obdobje o katerem smo danes govorili je bilo latinsko potem kasneje šele po letu tisoč tristo se je v skromnem obsegu začela uveljavljati nemščina to se pravi v cerkvi in v šolah a ne saj o tem govorimo slovenščina se je uporabljala predvsem za zasebno rabo jasno tako kot že vemo med kmečkim prebivalstvom vendar zdaj novejše raziskave kažejo da tudi v mestih pa deloma tudi med fevdalci
Ura filozofije, pri kateri predavatelj študentom razlaga nemško klasično filozofijo. snemanje Neža Pahovnik transkripcija Alenka Mirkac 2010-03-12 Ljubljana terenski posnetek 2010-03-12 akademski, humanistika moški LJ, NM fakulteta ali več LJ Ljubljana 2010-01-06
ostali smo pri paragrafu osenoseneset ne ? če tako vprašam takoj ste prebrali ? je kakšno vprašanje ? eee je kakšno vprašanje ki je ostalo od zadnjič ? je kaj nejasnega v tem naslednjem ali sejnoseneset ali v sedeminosemdesetem ali osenosnsetem paragrafu ? ne ? eee dobro gremo potem ponovimo do kod smo prišli eee tako skratka uvod eee rekli smo da se vse skupaj o eee dogaja na način preizkusa realnosti vednosti eee če preskočimo vse ostalo m eee mamo neko pozicijo naravne zavesti ločujemo eee moment vednosti moment resnice eee identitete razlike eee in sedaj vse skupaj bo potekalo na na način imanentnega preizkušanja koliko se vednost in predmet ujemata koliko vednost in nasebje sovpadata zastavlja se najprej vprašanje kje bomo dobili kriterij tega preizkusa preizkusa realnosti vednosti spomnite smo rekli eee zavest eee pod pojem vednosti ta kriterij je vedno znova postavlja sama eee na podlagi tistega kar sama razglasša za resnično bomo imeli eee kriterij da merimo njeno vednost po njem a ne to je eno in drugo eee kako se izvaja ta preizkus ? rekli smo tudi da ne samo da naravna zavest prinaša sama kriterij preizkusa temveč tudi sama izvede ta preizkus ker hoče da bi bila njena vednost realna vednost vednost nasebja kar ostane nam je potemtakem samo to ne samo da ostane nam samo opazovanje das rajne cu zeen ampak je to eee eee čista pasivnost nevmešavanje v potek dogajanja v potek preizkusa pozitivna zahteva kajti edino na ta način lahko zagotovimo da je preizkus res imanenten veljaven za naravno zavest eee samo eee videli smo zastavili smo si tedaj tudi vprašanje eee kako je pa mogoče opazovanje preizkusa vednosti druge naravne zavesti ne ? druge zavesti rekli smo jasno je da eee četudi se zdi najprej da ona postavlja kriterij ona izvaja preizkus mi je zgolj opazujemo smo nazadnje lahko samo mi tisti ki izvajamo ta preizkus in sami sebe opazujemo kot eee izvajalce tega preizkusa ampak zadnjič smo se eee zaustavili pri vprašanju dobro seveda če si vednost in predmet ujemata smo prišli do pozicije ko vednost ve da ve kot naravna zavest ko zavest ve da ve in to je točka kjer se lahko potem naprej nadaljuje znanost oziroma kjer se lahko šele zares začne znanost sama znanost logike če se pa eee vednost in predmet ne ujemata smo videli kaj se tedaj eee zgodi zgodi se to da se eee zdi da se mora vednost prilagoditi predmetu ampak s spremembo pr eee vednosti s se spremeni tudi predmet kajti vednost je bila bistveno vednost tega predmeta in predmet je bil bistveno vezan na to vednost in eee tako da preizkus vednosti ni samo preizkus vednosti ampak hkrati tudi preizkus predmeta tako da če vednost ne vzdrži tudi kriterij eee pade skratka vse se sprevrže v eee vse se sprev zaide v eee gibanje to nekako poznamo ampak vprašanje je bilo kako lahko sploh pride do neujemanja med vednostjo in predmetom ko pa sta vednost in predmet zgolj dva dve plati istega odnosa ker eee je vse kar vemo eee eee vse kar nam je dano od predmeta vsebovano v vednosti o predmetu in ne obstaja neka druga vednost eee vednost ki ne bi bila zavednost ne se pravi vprašanje je to je bilo to je tisto o čemer smo zadnjič eee končali vprašanje se glasi kako lahko to kar je zgolj dvojna plat to kar sta zgolj dve plati enega in istega odnosa kako je lahko to kar je po vsebini nujno identično kako lahko to pride v nesovpadanje kako se lahko tukaj sploh pojavi eee razlika to kar smo opozorili je zgolj to eee da Hegel tukaj uporablja neko razliko med za zavest in ta predmet je za zavest ampak hkrati ji tudi je kot predmet in ta razlika med za zavest in zavesti se pravi za plus akuzativ in dvojni dativ eee da je ta raz de d da bo nekako na ta n na na tej razliki treba opreti možnost na to razliko opreti možnost da pride do nesovpadanja eee neskladja med vednostjo in predmetom pri čemer ta ji označuje tisti moment po katerem eee je predmet tuj zavesti ne po kateri predmet kot objekt ravno nastopa kot nekaj kar je neodvisno od eee subjekta eee kot nekaj kar obstaja vsaj po pretenziji neodvisno od tega ali zavest zanj ve ali ne ne to je eee zdej eee trenutno stanje obenem smo rekli eee da trenutno ni jasno seveda lahko preberemo besedilo in eee povzamemo kaj Hegel pravi ampak da ni najbolj jasno kako naj to razumemo in da bomo poskušali na podlagi eem rcimo sledi ki jih bo Hegel pustil ki jih Hegel pušča prej in pozneje ko opisuje to ta dogodek sklepati eee da bomo skratka poskušali na podlagi teh sledi sklepati za kaj pravzaprav pri tem gre kako pride do eee kako lahko pride do neskladja med vednostjo in predmetom eee če zej preberemo še še enkrat zadnjič se prai če tem primerje se prai toda ravno v tem da nasploh ve o nekem predmetu je že navzoča ta razlika da je njej to je tista ji nekej nasebje neki drugi moment pa vednost ali bit predmeta za zavest na tem razločku ki je navzoč sloni preizkus to smo rekli ne če si v tej primerjavi oboje ne ustreza potem se zdi da mora zavest spremeniti svojo vednost da bi jo prilagodila predmetu toda v spremembi vednosti se ji dejansko spremeni tudi predmet sam kajti navzoča vednost je bila bistvena vednost o predmetu skupaj z vednostjo tudi predmet postane drug kajti ta predmet je bistveno pripadal tej vednosti in to si moramo zmerej zap eee eee zapomniti ta predmet je bistveno pripadal tej vednosti vednost in predmet se vzajemno sodoločata kakor se spremeni vednost se pravi kakor se spremeni neka podoba naravne zavesti tako se spremeni tudi predmet in obratno kakor se spremeni predmet tako se spremeni tudi vednost se pravi ka s spremembo predmeta tudi ena podoba naravne zavesti prestane neko spremembo in morda eem postane druga podoba naravne zavesti eee kajti vemo tudi v tistem kar eee vednost razglaša za svoj predmet in to pomeni za tisto eee v tistem kar eee zavest razglaša za svoj resnični predmet bomo imeli kriterij da merimo eee vednost po njej imanentni po njem imanentni kriterij torej eee kajti ta predmet je bistveno pripadov tej vednosti s tem postane zavesti očitno da tisto kar ji je bilo prej nasebje ni bilo na sebi ali da je bilo le za njo na sebi tu je zej eden od ključnih stavkov se pravi zavesti postane očitno da tisto kar ji je ji je bilo nasebje se pravi ji je bilo nasebje ji je bil objekt kolikor to označuje neko razliko med za zavest in ji ne zavesti ni bilo na sebi ali da je bilo le za njo na sebi se pravi kaj se izkaže v tem aaa sesutju se pravi ob primer v primeru ko si ta ti dve plati na ustrezata ? izkaže se to da tisto kar ji je bilo nasebje ni nasebje ampak da ji je bilo za njo nase na nasebje in v tem vidimo kako lahko govorimo moment uvedenja eee v tem lahko vidimo moment uvedenja subjetkivne vpetosti skratka lahko se zdi da j smo imeli pred tem neko neposredno naivno predstavo naravne zavesti ki je nekam postavljala svoj resnični predmet in ki ga je imela za resnični predmet ne zgolj z resnični predmet za njo ko pa pride do tega neskladja se p ooo eee se se manifestira tisto kar je bilo pro eee provzaprov očitno da je bila ta predstava resničnega predmeta to pojmovanje resničnega predmeta podpogojeno z neko subjektivno pozicijo da je lahko ta predmet nastopal kot resnični predmet zgolj s tiste pozicije ki je sedaj ni več a ne aaa se pravi mmm kaj to kar ji je bi ka k kaj se zdaj zgodi rekli smo razlika je eee Hegel opozarja na razliko med za zavest in zavesti me za njo in njej za njo in ji ne in ko pride do neskladja ne pravi eee če si v tej primerjavi oboje ne ustreza se zgodi kaj nasebje ki ji je bilo postane nasebje za njo tisto kar ji je bilo zdej dobi status za njo preide eee eks eee eksplicitno v moment vednosti tako da bi lahko tukaj si lahko naredite se prai da tisto kar ji j bilo prej nasebje ni bilo na sebi na sebi ali da je bilo na sebi le za njo to kar ji je bilo prej na kar ji je bilo nasebje je zdaj na sebi le za njo iz momenta ji preide na moment za njo to se zgodi to zdej recimo na podlagi tega kar Hegel pravi vidimo kaj to pomeni tega še ne vemo ko torej zaves o predmetu ugotovi da mu njena vednost ne ustreza tudi predmet sam ne vzdrži ali merilo preizkusa se spremeni če tisto česar merilo naj bi bilo v preizkusu ne obstane recimo preizkus ni samo preizkus vednosti temveč tudi njenega merila in zdej gremo naprej a ne eee naprej pa zdej stavek ki je morda eden od ključnih mism en od ključnih eden od številnih ključnih stavkov a ne eee ki se jih je dobro zapomniti pravi Hegel to dialektično gibanje ki ga zavest izvaja sama na sebi tako na svoji vednosti kakor na svojem predmetu čakajte da pogledam sama na sebi namreč lahko bi rekli izvaja sama na sebi izvaja sama s seboj tudi tako bi bilo eee mogoče to dize dialektiše bevegung velhe das bevus zajn an im zelbst zavol am zajnem bisen als am zajnem gegenštande ausibt ne se pravi to dialektično gibanje ki ga zavest izvaja sama na sebi tako na svoji vednosti kakor na svojem predmetu kolikor ji iz tega nastane nov resnični predmet je provzaprov tisto kar se imenuje izkustvo in če tukaj govorimo o v v na o našem kontekstu je kakšno izkustvo seveda izkustvo zavesti ne kar je pomembno a ne zakaj zaradi tega ker je ker je kot vemo začetni naslov Fenomenologije duha bil Znanost izkustva zavesti in tuki mamo zdej pač deklaracijo izjavo definicijo kaj Hegel misli z izkustvom zavesti dialektično gibanje zavest ga izvaja sama na sebi sama s seboj pri tem ji nastane nov resnični predmet je provzaprov tisto kar se imenuje izkustvo pravi dialektično gibanje preizkus realnosti vednosti vemo celo to da v tem eee da go lahko govorimo o izkustvu zavesti kolikor ji nastane nov resnični predmet toli torej kolikor ji stari resnični predmet propade torej iz o izkustvu zavesti lahko govorimo provzaprov samo tedaj eem ko se izkaže k ko se pokaže neskladje med vednostjo in predmetom ne to dialektičo gibanje pri preizkusu realnosti vednosti kolikor zavesti pri tem nastane nov resnični predmet in pomembno je da nastane nov resnični predmet zej kako nej zdej to razumemo dej lahko gremo lahko gremo naprej da dobimo še kakšno sled bi pa za začetek opozoril samo na en izraz in to je dize dialektiše bevegung to dialektično gibanje zej Hegel dialektik Hegel uporablja izraz tako kot danes uporabljamo izraz dialektika pogosto v vsakdanjem pomenu ne kot besedo vsakdanje govorice eee tako kot se dialektika danes pogosto uporablja kot psovka ampak včasih uporablja v togem Heglovem pomenu in mislim da je to eden od teh primerov zato bomo pogledali kaj pravi o dialektiki v mmm pravzaprav nenaključnem tekstu na koncu Znanosti logike iz leta tisoč osemsto šesnajst se pravi pod poglavjem aboslute ide absolutna ideja s čimer se Znanost logike konča tako kot se Fenomenologija duha konča z absolutno vednostjo tako se Znanost logike konča z absolutno idejo idejo ki spet deluje kot nekakšen antiklimaks zaradi tega ker ne pride do eee razsvetlenja razsvetlitve ampak Hegel nekako reče sej no zdej smo na koncu zdej je stvar jasna povejm poglejmo samo še nekaj metodičnih preudarkov kako smo do tod prišli v resnici samo o metodi ampak to kar je za nas pomembno je da tukej pravzaprav eee poda neko dovolj natančno oziroma dovolj uporabno opredelitev dialektike in pravi bistveno je da eem absolutna metoda najde in spozna določitev občega v njem samem razumsko končno spoznavanje postopa pri tem tako da tisto kar je pri abstirharujočem proizvajanju onega občega opustilo sedaj enako zunanje znova povzame od konkretnega se pravi razlika med razumsko eee metodo ki je zunanja in absolutno medoto ki je Heglova absolutna metoda pa se ne vede kot zunanja refleksija temveč določeno jemlje od svojega predmeta samega saj je ona sama njegov imanentni princip in duša to je tisto kar je od spoznavanja zahteval Platon namreč da je treba reči obravnavati same za sebe reči je treba obravnavati same za sebe deloma v njihovi občosti deloma pa ne odbloditi od njih in posegati po okoliščinah eksemplih in primerjavah temveč imeti pred seboj edino nje in spraviti do zavesti to kar je imanentno njih obravnavati reči same po sebi obravnavati jih imanentno ne da bi eee posegali z lastnimi domislicami v njihovo obravnavo to smo videli natanko enako eee je tukaj govoru Hegel za eee to kako naj poteka preizkus realnosti vednosti metoda absolutnega spoznavanja je toliko analitična da nadaljno določitev svojega začetnega občega najde povsem le v njem ki je absolutna objektivnost pojma katerega g gotovost je se pravi ta absolutna metoda je analitična ker izhaja iz obravnave svojega predmeta samega ni nič drugega kot opazovanje ni opazovanje je kot analiza tega kar se ponuja ne vendar je v enaki meri tudi sintetična saj se njen predmet ki je neposredno določen kot enostavno obče spričo določnosti ki jo ima v svoji neposrednosti in občosti sami pokaže kot nekaj drugega ta odnos različnega ki tako njen predme ki tako njen predmet je v sebi pa nikakor ni več tisto kar je mišljeno kot sinteza pri končnem spoznavanju že zaradi svoje prav tako tudi analitične določitve nasloh da je odnos v pojmu se popolnoma razlikuje od te sintetičnosti skratka kaj smo videli metoda je analitična kolikor obravnava svoj predmet imanentno kolikor ne dodaja zunanjih določil vednar je hkrati tudi sintetična ne sintetična v smislu da bi dodala nekaj drugega od zunaj kot to počne razumska sinteza ampak sinteza v smislu da skozi analizo nekega predmeta nekega pojma proizvede druga določila spravi na plan tisto s čimer je bilo to določilo povezano in kar je potemtakem bilo moralo biti vsebovano v njem to da postane začetni pojem drug je ta sintetični moment se pravi eee pokaže kot nekej drugega in pravi ta tako sintetični kakor tudi analitični moment sodbe ne tako analitični ta ta tako sintetični kakor tudi analitični moment sodbe na podlagi katerega se začetno obče samo iz sebe določi kot drugo sebe kot svoje drugo bi imenovali das dialektiše to bi imenovali tisto dialektično torej ta t ta moment ki je tako analitičen kot sintetičen videli smo zakaj analitičen zaradi tega ker je imanenten sintetičen zaradi tega ker proizvode ne proizvede neko nadaljne določilo ki nepo v neposrednem predmetu kakor smo začeli ni bilo vsebovano se pravi ta tako sintetični kakor tudi analitični moment sodbe na podlagi katerega se začetno obče samo iz sebe določi kot svoje drugo kot drugo sebe kot nekaj drugega bi imenovali tisto dialektično dialektično je torej dialektična obravnava je potemtakem obravnava če vzamemo samo to kar smo zdej povedali Hegel potem nadaljuje češ k kako je bila dialektika pojmovana pri Platonu pri pri Grkih nasploh kako je eee posebna zasluga eee Kanta da je pokazal kako so reči je pokazal kako je protislovje eee ravno v dialektitki čistega uma kako je protislovje nujna značilnost predmeta ne naključna napaka ampak nekaj v kar nas sili eee imanentna obravnava sveta samega skratka to t t ta njegova umestitev eee do recimo različnih pojmovajn dialektike eee sledi ampak kar je pomembno za nas je da je dialektika imanentna obravnava nekega predmeta ki pokaže kako so v tem predmetu vsebovana druga določila ki pokaže kako nek začetni predmet sam iz sebe proizvede svoje drugo kako začetno obče samo iz sebe na podlagi določil ki jih ima v sebi preide v nekaj drugega in s tem vzpostavi prostislovje imanentno antinomijo bi lahko rekli s tistim kar je na začetku bil zakaj je to pomembno ? eeh zaradi tega ker smo pač ravno si zastavili vprašanje kako lahko pride do neskladja med predme eee med vednostjo in predmetom kako lahko skozi preizkus realnosti eee vednosti ugotovimo da se ti dve plati ne ujemata zde lahko rečemo n na podlagi te analogije a ne na na podlagi te primerjave eee da bo lahko šlo za to da izhajamo iz neke pozicije vednosti ju obravnavamo samo po sebi in ugotovimo tako kot v dialektični obravnavi nasploh kakšne so kakšne se pravi ugotovimo kaj izhaja iz teh določil in pridemo do spoznanja da nam je začetno določilo se sprevrglo v svoje drugo da je postalo nekej drugega kot je bilo prej namreč dialektika pri pri eee Heglu če u če uporabimo te znane široko uporabljene in eee zlob zlorabljene izraze teza in antiteza ne pomeni da imamo najprej tezo potem pa eee na drugo stran postavimo antitezo in da bomo zdej to da bomo preko tega vzpostavili dialektično sintezo ampak nasprotno eee dialektična Heglova imanentna obravnava je v tem da pokaže kako teza sama v s sama po sebi na podlagi lastnih konsekvenc preide v svoje nasprotje kako teza in antiteza nista zunanji nasprotji ampak kako teza sama preide v antitezo kako je antiteza antiteza teze same kako je antiteza vsebovana v tezi in podobno bomo videli poskušali domnevam lahko zdaj domnevamo bo Hegel pri preizkusu realnosti vednosti poskušal pokazati kako je vednost v resnici ki jo pač opredelimo z rcimo nekim resničnim predmetom potem preizkusimo kaj je na sebi in ugotovimo da je ta vednost v resnici drugo sama sebe da vednost ve nekej drugega kot se je zdelo na začetku izidemo iz neke začetne neposredne opredelitve pogledamo kaj to pomeni potegnemo konsekvence jo obravnavamo samo po sebi torej analitično hkrati tudi sintetično ker proizvedemo določila ki so bila predtem samo mmm ki so povezana s tem in ugotovimo da nazadnje pri dobimo v roke nekej drugega kot je bilo tisto s čimer smo mislili da smo začeli ja to se bo nadaljevalo vse dokler dokler ne bomo nekako preprečili eee migotanja širjenja aaa te drugosti res je eee eno je vprašanje kako recimo se de provzaprov se zdej eee eee smo si zastavili vprašanje kako se sploh vzpostavi neskladje med vednostjo in predmetom torej kako pride do te drugosti kako pridemo do prvega i drugega kako se torej ta to gibanje ta dialektični proces začne to je eno vprašanje poskušali smo nakazati smer v katero je tre v kateri je treba iskati odgovor drugo vprašanje pa je to ko se enkat stvar zažene ko enkrat vidimo da z imanentno obravnavo pridemo do drugega da isto samo po sebi postane drugo je vprašanje kje se lahko fenomenologije duha ali kje se Heglova obravnava česarkoli kakršnegakoli določila sploh lahko zaključi empirično vemo da se zaključi zaključi se v neki točki ki ji reče absolutna vednost se pa strinjam da to je eno od eee recimo občutljivih točk eee Heglove s Heglovega sistema jasno lahko rečemo tudi nekoliko drugače Hegel je je mislec protislovja Hegel je mislec eee po za katerega protislovje ne sicer kakršnokoli protislovje torej na arbitrarnost imanentno protislovje deluje kot znamenje resničnega ampak jasno ko enkrat spustimo protislovje na plano ne potem se zdi da bomo imeli velike težave kako ta duh spraviti nazaj v steklenico in to je vprašanje kako Heglov sistem zaklučiti kako reči zdej smo prišli pa do drugega ki nima več svojega drugega ne ampak ja z z zgoditi se mora nekej takega in Hegel vsekakor vztraja na tem da se v neki točki ta pr proces zaupogne vase tako rekoč zaokroži in s tem sklene vase skratka dobi podobo eee dokončnosti cimo dokončnosti za razliko od recimo eee kakšnega Deridaja Derida je Derida je recimo nekdo ki je provzaprov zelo podoben eee po metodi obravnave Heglu ki povsod pokaže kako je enotnost vedno že navče načeta z neko razliko z tistim diferons ne aaa in Derida vztraja pri tem da je diferons v resnici tisto zadnje tako da pri njem nikoli ne pride do eee sklenitve zaokroženja eee ker bi to pomenilo kao padec nazaj v metafizični eee diskurz in si ne b si v svojih najbolj slavnih trenutkih ne bo dovolil doreči niti tega da se nikoli ne bo eee zaklučilo zaradi tega ker bi to že pomenilo da postavlja neke dokončne eem trditve in to je cimo tisto kar bi Hegel imenoval dolgočasnost dekonstrukcije eee eee kmalu začn eee začne postajati dolgočasno ne eee kot je nekje že prej mislim da v zvezi s skepticizmom eee povedal ja skratka gre za to da moramo najprej skatka moramo eem zaustaviti to širjenje dobro recimo zelo hitro to pomeni da je treba eee to drugo zaupogniti ga ubrniti vase tako da nekdo se pravi neka subjektna pozicija postane sama svoje drugo tako da v drugem preide k sebi torej če je če je nekaj drugo samega sebe potem nima več drugega oziroma ima drugo ampak v drugem pride eee do sebe in lahko rečemo še drugače eee eee zadeva se zaustavi v točki kjer se razlika ki je bila pred tem zunanja eno in drugo ponotranji spet splošna formula jasno pa je da Fenomenologija duha ne bi obsegala šeststo strani če bi bilo to po Heglu mogoče naredit eee na vsaki točki tudi potem v sami fe eee fenomenologiji ko cimo na koncu poglavja o razumu eee se vzpostavi zrenje notranjega v notranje eee in ko sam eee ko zastor pred nasebnostjo pade in samozavedanje stopi za zaveso pravi Hegel eee tako zato eee da bi bilo da bi lahko videla kaj je tam za zaveso kot tudi zato da bi bilo za zaveso sploh kaj kar bi bilo moč vedeti ne eee več skratka to se zgodi tedaj in rej eee reče na ta način se izkaže da je bil bila predmet zgolj zavest sama ne izkaže pa se tudi da zadaj za zaveso ni bilo ničesar razen zavesti same je izkaže se pa tudi da ni mogoče kar tako stopiti eee na ono stran za zastor tudi ko govorimo en enako tudi tukaj bi rekli eee lahko rečemo kakšen kakšne zahteve mora izpolnjevati zadnji korak da bi cimo zacelil celotno eee zgradbo vendar pa ni mogoče tega koraka naredit na vsaki točki eee sistema enako kot tudi če rečemo da Hegel dopušča protislovje to ne pomeni zdej da bomo govorili čim več protislovij bomo trosili bližje bomo resnici protislovje pri Heglu mora bit imanentno protislovje se pravi protislovje do katerega pridemo po nujnosti stvari same ne pa zunanjepostavljeno eden pravi tako drugi pravi drugače to dvoje je protislovno ampak sej protislovje je znamenje resnice gre za to da mora iz neke začetne opredelitve kolikor pridemo do protislovi mmm skratka da mora bit to protislovje izpeljano imanentno in tedaj pa pravi ja je protislovje ampak tega se ne ustrašit ne eee to je ravno znamenje da smo na pravi poti treba je vztrajati do konca treba je zdej misliti to protislovje to je potem prava naloga ne samo pokazati ampak ga misliti ga ubvladati dobro če gremo zdaj nazaj to dialektično gibanje gre za imanentno samodrugotenje ne če govorimo o vednosti preizkusu ve se prai če govorimo o momentu dialektičnosti bo očitno šlo za to da preizkus realnosti vednosti tista vednost ki se je najprej imela za vednost z da se bo tista vednost izkazala za nekaj drugega kot se je zdelo na začetku kot je bilo opredeljeno na začetku na ta način bo tisto kar ji je bilo resnično hkrati postalo resnično al nasebje samo za njo seveda če bomo videli da je prišlo do neskladja to l eee lahko samo pomeni da se nahajamo v v zmoti to se lahko eee to lahko s pomeni da se nahajamo eee na nekem parcialno pogojenem stališču s čimer bo naravna zavest se na nek način ovedla svoje lastne vpetosti v eee pač proces spoznavanja in drugo kar je treba vedeti n eno eno je ta dialektični moment eee drugo je pa to da Hegel ta d to dialektiko se pravi imanentno proizvajanje drugega imanentno izpeljavo sebi drugega obravnava po modelu izkustva po modelu izkustva zavesti eee zmerej gre za to da se zavest sama sooča poskuša realizirat ob svojem predmetu in ob predmetu torej ob poskusu spoznanja očitno ugotovi da njen predmet kakor ga je postavila na začetku kakor ji je bil in predmet kakor ga potem dejansko spozna kakor potem dejansko je za njo da si to dvoje ne ustreza
ostali smo pri paragrafu oseminosemdeset ne ? če tako vprašam takoj ste prebrali ? je kakšno vprašanje ? eee je kakšno vprašanje ki je ostalo od zadnjič ? je kaj nejasnega v tem naslednjem ali sedeminosemdeset ali v sedeminosemdesetem ali oseminosemdesetem paragrafu ? ne ? eee dobro gremo potem ponovimo do kod smo prišli eee tako skratka uvod eee rekli smo da se vse skupaj o eee dogaja na način preizkusa realnosti vednosti eee če preskočimo vse ostalo m eee imamo neko pozicijo naravne zavesti ločujemo eee moment vednosti moment resnice eee identitete razlike eee in sedaj vse skupaj bo potekalo na na način imanentnega preizkušanja koliko se vednost in predmet ujemata koliko vednost in nasebje sovpadata zastavlja se najprej vprašanje kje bomo dobili kriterij tega preizkusa preizkusa realnosti vednosti spomnite smo rekli eee zavest eee pod pojem vednosti ta kriterij je vedno znova postavlja sama eee na podlagi tistega kar sama razglaša za resnično bomo imeli eee kriterij da merimo njeno vednost po njem a ne to je eno in drugo eee kako se izvaja ta preizkus ? rekli smo tudi da ne samo da naravna zavest prinaša sama kriterij preizkusa temveč tudi sama izvede ta preizkus ker hoče da bi bila njena vednost realna vednost vednost nasebja kar ostane nam je potemtakem samo to ne samo da ostane nam samo opazovanje das Reine zu sehen ampak je to eee eee čista pasivnost nevmešavanje v potek dogajanja v potek preizkusa pozitivna zahteva kajti edino na ta način lahko zagotovimo da je preizkus res imanenten veljaven za naravno zavest eee samo eee videli smo zastavili smo si tedaj tudi vprašanje eee kako je pa mogoče opazovanje preizkusa vednosti druge naravne zavesti ne ? druge zavesti rekli smo jasno je da eee četudi se zdi najprej da ona postavlja kriterij ona izvaja preizkus mi je zgolj opazujemo smo nazadnje lahko samo mi tisti ki izvajamo ta preizkus in sami sebe opazujemo kot eee izvajalce tega preizkusa ampak zadnjič smo se eee zaustavili pri vprašanju dobro seveda če si vednost in predmet ujemata smo prišli do pozicije ko vednost ve da ve kot naravna zavest ko zavest ve da ve in to je točka kjer se lahko potem naprej nadaljuje znanost oziroma kjer se lahko šele zares začne znanost sama znanost logike če se pa eee vednost in predmet ne ujemata smo videli kaj se tedaj eee zgodi zgodi se to da se eee zdi da se mora vednost prilagoditi predmetu ampak s spremembo pri eee vednosti s se spremeni tudi predmet kajti vednost je bila bistveno vednost tega predmeta in predmet je bil bistveno vezan na to vednost in eee tako da preizkus vednosti ni samo preizkus vednosti ampak hkrati tudi preizkus predmeta tako da če vednost ne vzdrži tudi kriterij eee pade skratka vse se sprevrže v eee vse se sprev zaide v eee gibanje to nekako poznamo ampak vprašanje je bilo kako lahko sploh pride do neujemanja med vednostjo in predmetom ko pa sta vednost in predmet zgolj dva dve plati istega odnosa ker eee je vse kar vemo eee eee vse kar nam je dano od predmeta vsebovano v vednosti o predmetu in ne obstaja neka druga vednost eee vednost ki ne bi bila zavednost ne se pravi vprašanje je to je bilo to je tisto o čemer smo zadnjič eee končali vprašanje se glasi kako lahko to kar je zgolj dvojna plat to kar sta zgolj dve plati enega in istega odnosa kako je lahko to kar je po vsebini nujno identično kako lahko to pride v nesovpadanje kako se lahko tukaj sploh pojavi eee razlika to kar smo opozorili je zgolj to eee da Hegel tukaj uporablja neko razliko med za zavest in ta predmet je za zavest ampak hkrati ji tudi je kot predmet in ta razlika med za zavest in zavesti se pravi za plus akuzativ in dvojni dativ eee da je ta raz da da da bo nekako na ta n na na tej razliki treba opreti možnost na to razliko opreti možnost da pride do nesovpadanja eee neskladja med vednostjo in predmetom pri čemer ta ji označuje tisti moment po katerem eee je predmet tuj zavesti ne po kateri predmet kot objekt ravno nastopa kot nekaj kar je neodvisno od eee subjekta eee kot nekaj kar obstaja vsaj po pretenziji neodvisno od tega ali zavest zanj ve ali ne ne to je eee zdaj eee trenutno stanje obenem smo rekli eee da trenutno ni jasno seveda lahko preberemo besedilo in eee povzamemo kaj Hegel pravi ampak da ni najbolj jasno kako naj to razumemo in da bomo poskušali na podlagi eem recimo sledi ki jih bo Hegel pustil ki jih Hegel pušča prej in pozneje ko opisuje to ta dogodek sklepati eee da bomo skratka poskušali na podlagi teh sledi sklepati za kaj pravzaprav pri tem gre kako pride do eee kako lahko pride do neskladja med vednostjo in predmetom eee če zdaj preberemo še še enkrat zadnjič se pravi če tem primeru se pravi toda ravno v tem da nasploh ve o nekem predmetu je že navzoča ta razlika da je njej to je tista ji nekaj nasebje neki drugi moment pa vednost ali bit predmeta za zavest na tem razločku ki je navzoč sloni preizkus to smo rekli ne če si v tej primerjavi oboje ne ustreza potem se zdi da mora zavest spremeniti svojo vednost da bi jo prilagodila predmetu toda v spremembi vednosti se ji dejansko spremeni tudi predmet sam kajti navzoča vednost je bila bistvena vednost o predmetu skupaj z vednostjo tudi predmet postane drug kajti ta predmet je bistveno pripadal tej vednosti in to si moramo zmeraj zap eee eee zapomniti ta predmet je bistveno pripadal tej vednosti vednost in predmet se vzajemno sodoločata kakor se spremeni vednost se pravi kakor se spremeni neka podoba naravne zavesti tako se spremeni tudi predmet in obratno kakor se spremeni predmet tako se spremeni tudi vednost se pravi ka s spremembo predmeta tudi ena podoba naravne zavesti prestane neko spremembo in morda eem postane druga podoba naravne zavesti eee kajti vemo tudi v tistem kar eee vednost razglaša za svoj predmet in to pomeni za tisto eee v tistem kar eee zavest razglaša za svoj resnični predmet bomo imeli kriterij da merimo eee vednost po njej imanentni po njem imanentni kriterij torej eee kajti ta predmet je bistveno pripadal tej vednosti s tem postane zavesti očitno da tisto kar ji je bilo prej nasebje ni bilo na sebi ali da je bilo le za njo na sebi tu je zdaj eden od ključnih stavkov se pravi zavesti postane očitno da tisto kar ji je ji je bilo nasebje se pravi ji je bilo nasebje ji je bil objekt kolikor to označuje neko razliko med za zavest in ji ne zavesti ni bilo na sebi ali da je bilo le za njo na sebi se pravi kaj se izkaže v tem aaa sesutju se pravi ob primer v primeru ko si ta ti dve plati na ustrezata ? izkaže se to da tisto kar ji je bilo nasebje ni nasebje ampak da ji je bilo za njo nase na nasebje in v tem vidimo kako lahko govorimo moment uvedenja eee v tem lahko vidimo moment uvedenja subjektivne vpetosti skratka lahko se zdi da j smo imeli pred tem neko neposredno naivno predstavo naravne zavesti ki je nekam postavljala svoj resnični predmet in ki ga je imela za resnični predmet ne zgolj z resnični predmet za njo ko pa pride do tega neskladja se p ooo eee se se manifestira tisto kar je bilo pro eee pravzaprav očitno da je bila ta predstava resničnega predmeta to pojmovanje resničnega predmeta podpogojeno z neko subjektivno pozicijo da je lahko ta predmet nastopal kot resnični predmet zgolj s tiste pozicije ki je sedaj ni več a ne aaa se pravi mmm kaj to kar ji je bi ka k kaj se zdaj zgodi rekli smo razlika je eee Hegel opozarja na razliko med za zavest in zavesti me za njo in njej za njo in ji ne in ko pride do neskladja ne pravi eee če si v tej primerjavi oboje ne ustreza se zgodi kaj nasebje ki ji je bilo postane nasebje za njo tisto kar ji je bilo zdaj dobi status za njo preide eee eks eee eksplicitno v moment vednosti tako da bi lahko tukaj si lahko naredite se pravi da tisto kar ji je bilo prej nasebje ni bilo na sebi na sebi ali da je bilo na sebi le za njo to kar ji je bilo prej na kar ji je bilo nasebje je zdaj na sebi le za njo iz momenta ji preide na moment za njo to se zgodi to zdaj recimo na podlagi tega kar Hegel pravi vidimo kaj to pomeni tega še ne vemo ko torej zavest o predmetu ugotovi da mu njena vednost ne ustreza tudi predmet sam ne vzdrži ali merilo preizkusa se spremeni če tisto česar merilo naj bi bilo v preizkusu ne obstane recimo preizkus ni samo preizkus vednosti temveč tudi njenega merila in zdaj gremo naprej a ne eee naprej pa zdaj stavek ki je morda eden od ključnih mislim en od ključnih eden od številnih ključnih stavkov a ne eee ki se jih je dobro zapomniti pravi Hegel to dialektično gibanje ki ga zavest izvaja sama na sebi tako na svoji vednosti kakor na svojem predmetu čakajte da pogledam sama na sebi namreč lahko bi rekli izvaja sama na sebi izvaja sama s seboj tudi tako bi bilo eee mogoče to Diese dialektische Bewegung welche das Bewußt sein an ihm selbst sowohl an seinem Wissen als an seinem Gegenstande ausübt ne se pravi to dialektično gibanje ki ga zavest izvaja sama na sebi tako na svoji vednosti kakor na svojem predmetu kolikor ji iz tega nastane nov resnični predmet je pravzaprav tisto kar se imenuje izkustvo in če tukaj govorimo o v v na o našem kontekstu je kakšno izkustvo seveda izkustvo zavesti ne kar je pomembno a ne zakaj zaradi tega ker je ker je kot vemo začetni naslov Fenomenologije duha bil Znanost izkustva zavesti in tukaj imamo zdaj pač deklaracijo izjavo definicijo kaj Hegel misli z izkustvom zavesti dialektično gibanje zavest ga izvaja sama na sebi sama s seboj pri tem ji nastane nov resnični predmet je pravzaprav tisto kar se imenuje izkustvo pravi dialektično gibanje preizkus realnosti vednosti vemo celo to da v tem eee da go lahko govorimo o izkustvu zavesti kolikor ji nastane nov resnični predmet toli torej kolikor ji stari resnični predmet propade torej iz o izkustvu zavesti lahko govorimo pravzaprav samo tedaj eem ko se izkaže k ko se pokaže neskladje med vednostjo in predmetom ne to dialektičo gibanje pri preizkusu realnosti vednosti kolikor zavesti pri tem nastane nov resnični predmet in pomembno je da nastane nov resnični predmet zdaj kako naj zdaj to razumemo daj lahko gremo lahko gremo naprej da dobimo še kakšno sled bi pa za začetek opozoril samo na en izraz in to je diese dialektische Bewegung to dialektično gibanje zdaj Hegel dialektik Hegel uporablja izraz tako kot danes uporabljamo izraz dialektika pogosto v vsakdanjem pomenu ne kot besedo vsakdanje govorice eee tako kot se dialektika danes pogosto uporablja kot psovka ampak včasih uporablja v togem Heglovem pomenu in mislim da je to eden od teh primerov zato bomo pogledali kaj pravi o dialektiki v mmm pravzaprav nenaključnem tekstu na koncu Znanosti logike iz leta tisoč osemsto šestnajst se pravi pod poglavjem aboslute Idee absolutna ideja s čimer se Znanost logike konča tako kot se Fenomenologija duha konča z absolutno vednostjo tako se Znanost logike konča z absolutno idejo idejo ki spet deluje kot nekakšen antiklimaks zaradi tega ker ne pride do eee razsvetljenja razsvetlitve ampak Hegel nekako reče saj no zdaj smo na koncu zdaj je stvar jasna povejm poglejmo samo še nekaj metodičnih preudarkov kako smo do tod prišli v resnici samo o metodi ampak to kar je za nas pomembno je da tukaj pravzaprav eee poda neko dovolj natančno oziroma dovolj uporabno opredelitev dialektike in pravi bistveno je da eem absolutna metoda najde in spozna določitev občega v njem samem razumsko končno spoznavanje postopa pri tem tako da tisto kar je pri abstrahirajočem proizvajanju onega občega opustilo sedaj enako zunanje znova povzame od konkretnega se pravi razlika med razumsko eee metodo ki je zunanja in absolutno metodo ki je Heglova absolutna metoda pa se ne vede kot zunanja refleksija temveč določeno jemlje od svojega predmeta samega saj je ona sama njegov imanentni princip in duša to je tisto kar je od spoznavanja zahteval Platon namreč da je treba reči obravnavati same za sebe reči je treba obravnavati same za sebe deloma v njihovi občosti deloma pa ne odbloditi od njih in posegati po okoliščinah eksemplih in primerjavah temveč imeti pred seboj edino nje in spraviti do zavesti to kar je imanentno njih obravnavati reči same po sebi obravnavati jih imanentno ne da bi eee posegali z lastnimi domislicami v njihovo obravnavo to smo videli natanko enako eee je tukaj govoril Hegel za eee to kako naj poteka preizkus realnosti vednosti metoda absolutnega spoznavanja je toliko analitična da nadaljnjo določitev svojega začetnega občega najde povsem le v njem ki je absolutna objektivnost pojma katerega g gotovost je se pravi ta absolutna metoda je analitična ker izhaja iz obravnave svojega predmeta samega ni nič drugega kot opazovanje ni opazovanje je kot analiza tega kar se ponuja ne vendar je v enaki meri tudi sintetična saj se njen predmet ki je neposredno določen kot enostavno obče spričo določnosti ki jo ima v svoji neposrednosti in občosti sami pokaže kot nekaj drugega ta odnos različnega ki tako njen predme ki tako njen predmet je v sebi pa nikakor ni več tisto kar je mišljeno kot sinteza pri končnem spoznavanju že zaradi svoje prav tako tudi analitične določitve nasploh da je odnos v pojmu se popolnoma razlikuje od te sintetičnosti skratka kaj smo videli metoda je analitična kolikor obravnava svoj predmet imanentno kolikor ne dodaja zunanjih določil vendar je hkrati tudi sintetična ne sintetična v smislu da bi dodala nekaj drugega od zunaj kot to počne razumska sinteza ampak sinteza v smislu da skozi analizo nekega predmeta nekega pojma proizvede druga določila spravi na plan tisto s čimer je bilo to določilo povezano in kar je potemtakem bilo moralo biti vsebovano v njem to da postane začetni pojem drug je ta sintetični moment se pravi eee pokaže kot nekaj drugega in pravi ta tako sintetični kakor tudi analitični moment sodbe ne tako analitični ta ta tako sintetični kakor tudi analitični moment sodbe na podlagi katerega se začetno obče samo iz sebe določi kot drugo sebe kot svoje drugo bi imenovali das dialektische to bi imenovali tisto dialektično torej ta t ta moment ki je tako analitičen kot sintetičen videli smo zakaj analitičen zaradi tega ker je imanenten sintetičen zaradi tega ker proizvode ne proizvede neko nadaljnje določilo ki nepo v neposrednem predmetu kakor smo začeli ni bilo vsebovano se pravi ta tako sintetični kakor tudi analitični moment sodbe na podlagi katerega se začetno obče samo iz sebe določi kot svoje drugo kot drugo sebe kot nekaj drugega bi imenovali tisto dialektično dialektično je torej dialektična obravnava je potemtakem obravnava če vzamemo samo to kar smo zdaj povedali Hegel potem nadaljuje češ k kako je bila dialektika pojmovana pri Platonu pri pri Grkih nasploh kako je eee posebna zasluga eee Kanta da je pokazal kako so reči je pokazal kako je protislovje eee ravno v dialektitki čistega uma kako je protislovje nujna značilnost predmeta ne naključna napaka ampak nekaj v kar nas sili eee imanentna obravnava sveta samega skratka to t t ta njegova umestitev eee do recimo različnih pojmovanj dialektike eee sledi ampak kar je pomembno za nas je da je dialektika imanentna obravnava nekega predmeta ki pokaže kako so v tem predmetu vsebovana druga določila ki pokaže kako neki začetni predmet sam iz sebe proizvede svoje drugo kako začetno obče samo iz sebe na podlagi določil ki jih ima v sebi preide v nekaj drugega in s tem vzpostavi protislovje imanentno antinomijo bi lahko rekli s tistim kar je na začetku bil zakaj je to pomembno ? eeh zaradi tega ker smo pač ravno si zastavili vprašanje kako lahko pride do neskladja med predme eee med vednostjo in predmetom kako lahko skozi preizkus realnosti eee vednosti ugotovimo da se ti dve plati ne ujemata zdaj lahko rečemo n na podlagi te analogije a ne na na podlagi te primerjave eee da bo lahko šlo za to da izhajamo iz neke pozicije vednosti ju obravnavamo samo po sebi in ugotovimo tako kot v dialektični obravnavi nasploh kakšne so kakšne se pravi ugotovimo kaj izhaja iz teh določil in pridemo do spoznanja da nam je začetno določilo se sprevrglo v svoje drugo da je postalo nekaj drugega kot je bilo prej namreč dialektika pri pri eee Heglu če u če uporabimo te znane široko uporabljene in eee zlob zlorabljene izraze teza in antiteza ne pomeni da imamo najprej tezo potem pa eee na drugo stran postavimo antitezo in da bomo zdaj to da bomo preko tega vzpostavili dialektično sintezo ampak nasprotno eee dialektična Heglova imanentna obravnava je v tem da pokaže kako teza sama v s sama po sebi na podlagi lastnih konsekvenc preide v svoje nasprotje kako teza in antiteza nista zunanji nasprotji ampak kako teza sama preide v antitezo kako je antiteza antiteza teze same kako je antiteza vsebovana v tezi in podobno bomo videli poskušali domnevam lahko zdaj domnevamo bo Hegel pri preizkusu realnosti vednosti poskušal pokazati kako je vednost v resnici ki jo pač opredelimo z recimo nekim resničnim predmetom potem preizkusimo kaj je na sebi in ugotovimo da je ta vednost v resnici drugo sama sebe da vednost ve nekaj drugega kot se je zdelo na začetku izidemo iz neke začetne neposredne opredelitve pogledamo kaj to pomeni potegnemo konsekvence jo obravnavamo samo po sebi torej analitično hkrati tudi sintetično ker proizvedemo določila ki so bila predtem samo mmm ki so povezana s tem in ugotovimo da nazadnje pri dobimo v roke nekaj drugega kot je bilo tisto s čimer smo mislili da smo začeli ja to se bo nadaljevalo vse dokler dokler ne bomo nekako preprečili eee migotanja širjenja aaa te drugosti res je eee eno je vprašanje kako recimo se da pravzaprav se zdaj eee eee smo si zastavili vprašanje kako se sploh vzpostavi neskladje med vednostjo in predmetom torej kako pride do te drugosti kako pridemo do prvega in drugega kako se torej ta to gibanje ta dialektični proces začne to je eno vprašanje poskušali smo nakazati smer v katero je tre v kateri je treba iskati odgovor drugo vprašanje pa je to ko se enkrat stvar zažene ko enkrat vidimo da z imanentno obravnavo pridemo do drugega da isto samo po sebi postane drugo je vprašanje kje se lahko fenomenologije duha ali kje se Heglova obravnava česar koli kakršnega koli določila sploh lahko zaključi empirično vemo da se zaključi zaključi se v neki točki ki ji reče absolutna vednost se pa strinjam da to je eno od eee recimo občutljivih točk eee Heglove s Heglovega sistema jasno lahko rečemo tudi nekoliko drugače Hegel je je mislec protislovja Hegel je mislec eee po za katerega protislovje ne sicer kakršno koli protislovje torej ne arbitrarnost imanentno protislovje deluje kot znamenje resničnega ampak jasno ko enkrat spustimo protislovje na plano ne potem se zdi da bomo imeli velike težave kako ta duh spraviti nazaj v steklenico in to je vprašanje kako Heglov sistem zaključiti kako reči zdaj smo prišli pa do drugega ki nima več svojega drugega ne ampak ja z z zgoditi se mora nekaj takega in Hegel vsekakor vztraja na tem da se v neki točki ta pri proces zaupogne vase tako rekoč zaokroži in s tem sklene vase skratka dobi podobo eee dokončnosti cimo dokončnosti za razliko od recimo eee kakšnega Derridaja Derrida je Derrida je recimo nekdo ki je pravzaprav zelo podoben eee po metodi obravnave Heglu ki povsod pokaže kako je enotnost vedno že navče načeta z neko razliko z tistim difference ne aaa in Derrida vztraja pri tem da je difference v resnici tisto zadnje tako da pri njem nikoli ne pride do eee sklenitve zaokroženja eee ker bi to pomenilo kao padec nazaj v metafizični eee diskurz in si ne b si v svojih najbolj slavnih trenutkih ne bo dovolil doreči niti tega da se nikoli ne bo eee zaključilo zaradi tega ker bi to že pomenilo da postavlja neke dokončne eem trditve in to je recimo tisto kar bi Hegel imenoval dolgočasnost dekonstrukcije eee eee kmalu začn eee začne postajati dolgočasno ne eee kot je nekje že prej mislim da v zvezi s skepticizmom eee povedal ja skratka gre za to da moramo najprej skratka moramo eem zaustaviti to širjenje dobro recimo zelo hitro to pomeni da je treba eee to drugo zaupogniti ga obrniti vase tako da nekdo se pravi neka subjektna pozicija postane sama svoje drugo tako da v drugem preide k sebi torej če je če je nekaj drugo samega sebe potem nima več drugega oziroma ima drugo ampak v drugem pride eee do sebe in lahko rečemo še drugače eee eee zadeva se zaustavi v točki kjer se razlika ki je bila pred tem zunanja eno in drugo ponotranji spet splošna formula jasno pa je da Fenomenologija duha ne bi obsegala šeststo strani če bi bilo to po Heglu mogoče narediti eee na vsaki točki tudi potem v sami fe eee fenomenologiji ko recimo na koncu poglavja o razumu eee se vzpostavi zrenje notranjega v notranje eee in ko sam eee ko zastor pred nasebnostjo pade in samozavedanje stopi za zaveso pravi Hegel eee tako zato eee da bi bilo da bi lahko videla kaj je tam za zaveso kot tudi zato da bi bilo za zaveso sploh kaj kar bi bilo moč vedeti ne eee več skratka to se zgodi tedaj in rej eee reče na ta način se izkaže da je bil bila predmet zgolj zavest sama ne izkaže pa se tudi da zadaj za zaveso ni bilo ničesar razen zavesti same je izkaže se pa tudi da ni mogoče kar tako stopiti eee na ono stran za zastor tudi ko govorimo en enako tudi tukaj bi rekli eee lahko rečemo kakšen kakšne zahteve mora izpolnjevati zadnji korak da bi recimo zacelil celotno eee zgradbo vendar pa ni mogoče tega koraka narediti na vsaki točki eee sistema enako kot tudi če rečemo da Hegel dopušča protislovje to ne pomeni zdaj da bomo govorili čim več protislovij bomo trosili bližje bomo resnici protislovje pri Heglu mora biti imanentno protislovje se pravi protislovje do katerega pridemo po nujnosti stvari same ne pa zunanjepostavljeno eden pravi tako drugi pravi drugače to dvoje je protislovno ampak saj protislovje je znamenje resnice gre za to da mora iz neke začetne opredelitve kolikor pridemo do protislovi mmm skratka da mora biti to protislovje izpeljano imanentno in tedaj pa pravi ja je protislovje ampak tega se ne ustrašiti ne eee to je ravno znamenje da smo na pravi poti treba je vztrajati do konca treba je zdaj misliti to protislovje to je potem prava naloga ne samo pokazati ampak ga misliti ga obvladati dobro če gremo zdaj nazaj to dialektično gibanje gre za imanentno samodrugotenje ne če govorimo o vednosti preizkusu ve se pravi če govorimo o momentu dialektičnosti bo očitno šlo za to da preizkus realnosti vednosti tista vednost ki se je najprej imela za vednost z da se bo tista vednost izkazala za nekaj drugega kot se je zdelo na začetku kot je bilo opredeljeno na začetku na ta način bo tisto kar ji je bilo resnično hkrati postalo resnično ali nasebje samo za njo seveda če bomo videli da je prišlo do neskladja to l eee lahko samo pomeni da se nahajamo v v zmoti to se lahko eee to lahko s pomeni da se nahajamo eee na nekem parcialno pogojenem stališču s čimer bo naravna zavest se na neki način uvedla svoje lastne vpetosti v eee pač proces spoznavanja in drugo kar je treba vedeti n eno eno je ta dialektični moment eee drugo je pa to da Hegel ta da to dialektiko se pravi imanentno proizvajanje drugega imanentno izpeljavo sebi drugega obravnava po modelu izkustva po modelu izkustva zavesti eee zmeraj gre za to da se zavest sama sooča poskuša realizirati ob svojem predmetu in ob predmetu torej ob poskusu spoznanja očitno ugotovi da njen predmet kakor ga je postavila na začetku kakor ji je bil in predmet kakor ga potem dejansko spozna kakor potem dejansko je za njo da si to dvoje ne ustreza
Strokovni seminar, namenjen predvsem kemikom in matematikom. snemanje Jaruška Majovski transkripcija jm 2010-01-02 Trst terenski posnetek 2010-01-02 akademski, naravoslovje moški LJ, KR, tujina fakulteta ali več moški LJ, KR fakulteta ali več moški nedoločeno nedoločno nedoločno moški nedoločeno nedoločno nedoločno moški nedoločeno nedoločno nedoločno LJ Ljubljana 2009-11-11
dons bom predstavu predavanje mikrovalovna kataliza primerjava analitičnega modela z rezultati simulacije eee skupaj z očetom on je profesor na Univerzi v Mariboru pa sodelovc tukej Inštituta za matematiko fiziko in mehaniko če najprej na kratko podam shemo današnjega predavanja začel bom z uvodom nato bom opisal razvoj empiričnega polja sil ter izvedbo Monte Karlo simulacije nadljevov bo oče s predstavitvijo analitične rešitve problema mikrovalovne katalize končala bova pa z razpravo predavanje o mikrovalovni katalizi rad začnem s tole slikco posneta je bla nek zimski dan med vojno v Bosni prkazuje pa srbskega vojaka in sicer ta vojak stoji pred radarjem in ne za radarjem kekr bi človk prčakvov če bi z njim rokovov ma kdo kekšno idejo zakaj stoji pred radarjem ? zebl ga je ne točn tako zebl ga je no eee ta slika dobr pokaže dve bistveni lastnosti mikrovalov prva je da povzročajo segrevanje se prav zarad tega jih uporablamo v mikrovalovni pečici druga lastnost je pa da se uporablajo v recmo razviti tehniki kekršna so radarji al pa mobilni telefoni bazne postaje mikrovalovi se tud uporablajo eee pri eem mikrovalovni spektroskopiji eee z njimi se vzbuja rotacijske prostostne stopne polarnih molekul togi rotator predstavla en dober modelni sistem in z s pomočjo te spektroskopije lahko zlo natančno določamo vztrajnostne momente molekul eee in posledično sklepamo na njihovo geometrijo zdej v kemijo bl natančno organsko sintezo so mikrovalovi pršli pred kekšnimi dobrimi dvejsetimi leti od takret so se razširl na vsa področja kemije in to tko v laboratorij kot v industrijo zakaj se uporablajo ? zarad tega ker povzročajo zlo hitro segrevanje reakcijskih zvrsti dan eem poleg tega pa je njihovo uporabo spremljala pač številna poročila o porasti hitrosti kemijskih reakcij v primerjavi s konvencionalnim knetjem ki poteka pri isti temperaturi temu se strokovno reče mikrovalovna kataliza eee in pa tud spremenjena sestava produktov kemijskih reakcij če smo primerjal v primerjavi s konvencionalnim gretjem zdej mehanizmi skoz katere mikrovalovi vplivajo na kemijsko reaktivnost niso dobr poznani do zdej so jih raziskoval samo z eksperimentalnimi študijami teoretično delo na tem področju pa je izjemno izjemno redko naj začnem s tem kako sploh mikrovalovi interagirajo s snovjo zakaj jo segrejejo to segrevaje poteka po dveh mehanizmih prvi mehanizem velja za polarne molekule kekr je na primer voda in gre za tako imenovani mehanizem bipolarne polarizacije gre pa to da se dipoli polarnih molekul pač rotirajo oziroma oscilirajo v skladu z električnim poljem mikrovalov pr tem se tarejo ob druge molekule in temperatura reakcijske zmesi začne naraščat zdej sama voda še zmerej dokej slabo absorbira mikrovalove in ji znatno pomagamo z dodatkom kekšne soli to lahko preverte doma vzamete dva kozarca natočte vodo noter v en kozarc dodate dve žlici soli vsakga date v mikrovalovko za kekšno minuto k boste ven vzel pomočte prste pa boste vidl da un kjer ste dodal sol bo bistveno bl segret bistveno bl uroč kot un ki ima samo navadno vodo noter kaj pa se tukej dogaja ? to je mehanizem tko imenovane ionske prevodnosti in sicer ioni oscilirajo v skladu z oscilirajočim poljem pač električnim mikrovalov in polarne molekule jim sledijo ob njihovi poti se pač orientirajo kekr se ion gible gor in dol posledično spet pride do neke sorte vzbujenih hitrih rotacij reorientacij polarnih molekul zdej če mi samo posvetmo en žark en eee sunek mikrovalov noter v reakcijsko zmes no bo nč posebnga rotacijske prostostne stopnje se boje vzbudile molekule se bojo trkale med seboj in ta rotacijska energija bo disipirala v preostale prostostne stopne kekr so translacije in vibracije zdej kaj pa če mi to delamo kontinuirno kar naprej obsevamo in obsevamo in obsevamo našo reakcijsko zmes kaj se bo zgodil ja časa za disipacijo ne bo več neskončno velik ker bo že nov foton pršov mikrovalov in bo ponovno vzbudu naše rotacijske nivoje v molekuli vode se prav bomo imel na nek način neko neravnotežno stanje kjer bo nek višek energije zbran v obliki hitrih rotacij višek energije glede na pač preostale prostostne stopne to so translacije in vibracije zdej v svetu atomov in molekul je kinetična energija sinonim za temperaturo zared tega se da taisti neravnotežni sistem podpi popisat z dvema temperaturama z rotacijsko temperaturo ki je nekolk višja in translacijsko temperaturo oziroma temperaturo ostalih prostostnih stopenj ki je pač ustrezno nižje zdej namen tega predavanja je prikazat kako bi tako neravnotežno stanje vplivalo na reaktivnost kemijsko na hitrost kemijske reakcije najlažje eee je to predstavt kr na primeru ustrezno spremenjene statistike trkov zgodba bi šla pa tkole eem vzaimo kr dva primera iz vsakdanjega živlenja prvi je recimo eee rotirajoča vrata od hotela k pač vstopamo mi notri zdej mi lahko najdl od osi vrtenja k je ponavad na sredini teh vrat prtisnemo potiskamo in pridemo noter v hotel lahko gremo pa čist k osi vrtenja damo roke mau bl prtiskamo k mamo pač slabši navor kekr smo ga mel prej ampak še zmeraj bomo potisnl in bomo pršli noter v hotel pol si pa predstavlejmo da tamle rotira en propeler od helikopterja če jaz začnem prot njim njemu hodt pa da mam glavo na ta pravi višini mi jo bo odsekal ampak odsekal mi jo bo s ta najbl skrajnim koncem propelerja nikol jaz ne bom pršov do osi propelerja vsaj ne z mojo glavo še na ramenih in podobna zgodba je potem če se vrnemo v svet atomov in molekul če rotacija in translacija potekata pr prbližn istih hitrostih smo v analogiji pač hotelskih rotirajočih vrat in lahko trki med molekulami potekajo po celotni površini če pa se eee rotacije znatno hitreje dogajajo kot translacije smo pa v analogiji propelerja od helikopterja in bodo praktično vsi trki potekal na najbl krajnih koncih molekule k je tukej označene pač z rumeno in tko spremenjena statistika trkov med molekulami bo mela tud nujno posledico na samo kemijsko reaktivnost zdej eem kaj delo je blo že objavleno vsaj ta prvi ta prvi del to je simulacija če koga zanima si lahko bl podrobno tukaj prebere eee to prilko bi izkoristu tud zato da se zahvalm docentu za prijetno sodelovanje na projektu pa tud za eee njegov obisk današnjega predavanja drugi sodelavc doktor pa žov dones ni utegnu pridet no koncept teh rotacijsko vročih molekul smo uporabil na primeru mikrovalovne katalize realistične kemijske reakcije to je nevtralne hidrolize estra in sicer bolj natančno metilacetata ta reakcija poteče v dveh korakih prvi je adicija ta je najpočasnejši korak ki vodi do nastanka tetriedričnega intermediata ki ji sledi eliminacija in dobimo ocetno kislino in metanol zdej kej za pisat puznamo tudi aktivacijsko prosto energijo za ta prvi korak k je eksperimentalno znana zdej kakšen bav bav je to potek kemijske reakcije je najboljš primerjat z vožnjo iz ene doline v drugo dolino prek enega gorskega sedla zdej prva dolina se bo imenovala reaktanti končna dolina se bo imenovala produkti sam gorski prelaz se pa imenuje prehodno stanje ali po angleško tranzišn stejt in kekr bomo mi v vsakdanjem živlenju več časa porabil za višji gorski prelaz isto bo kemijska reakcija k bo mela večjo aktivacijsko pregrado počasneje potekala zdej parameter višine gorskega pre prelaza nam v kemiji predstavla aktivacijska prosta energija k jo označmo na ta način zdej ko smo mi hotl razvit empirično polje sil za to reakcijo smo moral najprej izbret nivo teorije in bazni set k bi dober reproducirov to eksperimentalno določeno aktivacijsko bariero to nam je tud uspel in kr je dober nam je uspel tud z enim dost nezahtevnim nivojem teorije tko da se pč računalniške simulacije oziroma izračuni niso mlel po več dni ampak je blo že v parih urah stvar določena potem pa da bi lahko obravnaval neravnotežno stanje k je karakterizirano s tremi rotacijskimi prostostnimi stopnjami pr višji temperaturi od translacijskih prostosnih stopenj smo pa moral nek razcep rotacij in translacij med sabo narest zato smo upurabl eee mehaniko togih teles če najbol da kr primer pokažem cimo tuki mamo dve togi telesi in eee njun medsebojni položaj lahko določmo pač s tremi kartezičnimi koordinatami iks ipsilon ze gre dejansko za vektor k bi povezovov težišče tega togega telesa s težiščem tega togega telesa zgorej no ampak tud če ta vektor spravmo na nič se prav da bi se telesi začeli praktično prekrivat oziroma težišči teh dveh teles ena z drugim mamo še zmerej na voljo en kup različnih orientacij k jih pa določajo trije Ojlerjevi koti theta fi in psi no zakaj smo pa lahko uporabl kr ta približek mehanike togih teles je pa zarad tega ker med prehodom iz reaktantov v prehodno stanje naši dve molekuli to sta molekula vode vidte jo tukejle gor in molekula metilacetata vidte jo tukejle se praktično nč ne deformirata če pogledate molekula vode tukaj gor je še zmeraj praktično enaka kot je bla tukaj in tud sama molekula estra je praktično nč deformirana glede na molekulo estra v reaktantih to je reaktant to je prehodno stanje kaj pa se je spremenil je pa da se je spremenil vektor k povezuje težišči obeh dveh se pravi naše iks ipsilon ze koordinate pa tud medsebojna orientacija kt vidte se je voda mal zasukala se je spremenila se prav so se spremenil naši Ojlerjevi koti theta psi fi lahko neki vprašam ? lahko greš nazaj eno sliko mhm kako veš ker od eee teh eee eee vodikov se je eee tam zlepu skupej aha eem zlepu se je tale k že tukejle tvor vodikovo vez če vidš … ja tukejle gre k ti te pikce so vodikova vez se prav ni to čista kovalentna vez pa gre za vez mhm ampak je pa že nek dober zametek eee kovalentne vezi kemiki temu rečemo vodikova vez ja tko okej eem uporabl smo preprosto parabolično potencialno energijsko funkcijo k omogoča enostavno razčlembo celokupne eee potencialne energije na translacijski in rotacijski prispevk vsak od teh prispevkov je za enim preprostim harmonikom opisan pri translacijah gre za prispevek iks ipsilon in ze koordinate pri rotaciji pa za prispevk Ojlerjevih kotov fi theta psi povsod mamo neko ravnovesno lego in pa neko harmonsko konstanto sil k odmik od te ravnovesne lege ustrezno energijsko kaznuje zdej v resnic smo razvil dve polji sil eno za reaktante in drugo za prehodno stanje kr naznačuje tukej tale znak ku k je lahko pač enak rju al pa prehodnemu stanju zdej v bližini prehodnega stanja to je tko okr na vrhu našga cestnega prelaza bomo mel mi obliko ceste k nas spominja na negativno parabolo in podobno bo v prehodnem stanju eee na reakcijska koordinata to je tista koordinata po kateri reakcija poteka imela negativno harmonsko konstanto sil tko smo tud spoznal da v resnic reakcijska koordinata sovpada z osjo ipsilon to je os k je pravokotna na to karbonilno skupino in za namen same simulacije smo moral to negativno vrednost konstante obrnt jo narest pozitivno zakaj ker pr kemiji je zlo pomembno vzorčenje in če bi mi skakal po tejle regiji prehodnega stanja pr čemer bi mel tako negativno parabolo bi zlo hitr padl v eno od obeh dolin to je v reaktante ali v produkte in v s v resnic sploh ne bi več vzorčl področja k ga mi hočmo vzorčet to je pa prehodno stanje tukaj so parametri polja sil te so bli vsi dobleni ven iz ab inicio izračunov mamo ravnovesne kartezične koordinate za reaktante in za prehodno stanje ravnovesne Ojlerjeve kote za reaktante in za prehodno stanje tukaj pa mamo pač ustrezne harmonske konstante sil zdej na kar bi tukaj opozoru je da so vrednosti teh harmonskih konstant sil za prehodno stanje pr Ojlerjevih kotih bistveno višje kot za reaktante gre za to da je prehodno stanje precej bl neka rigidna struktura in je vsak odmik od ravnovesne optimalne strukture bistveno bl kaznovan kekr v primeru bl fleksibilnih prostih reaktantov no sama Monte Carlo simulacija je bla pa kr precej inovativna zarad tega ker smo istočasno generiral ansamble struktur tko na potencialnoenergijski ploskvi reaktantov kot na obrnjeni potencialnoenergijski ploskvi prehodnega stanja metropoli shemo smo pa moral prlagodit za uporabo pri dveh različnih temparaturah višja temperatura je označvala mikrovalovno vzbujene rotacije nižja temperatura pa pač običajne translacije začel smo z dvema neminimalnima strukturama eno na mestu reaktantov drugo na mestu prehodnega stanja potem smo za mejhn premaknil vsako od treh kartezičnih koordinat pa za mejčkn spremenil vsakga od treh Ojlerjevih kotov in smo dobil temu se reče poizkusno strukturo tako na mestu reaktantov kot na mestu prehodnega stanja smo generiral to poskusno strukturo to poskusno strukturo smo pa potem eee sprejel po sledečem predpisu gre za razliko med translacijskima potencialnima energijama pač generirane strukture in predhodne strukture začetne k je obtežena s translacijskim Boltzmanovim faktorjem to je Boltzmanova konstanta in to je translacijska temperatura medtem k smo pa rotacijski del se prav isto razliko med potencialno rotacijsko energijo generirane strukture in začetne strukture otežil z Bo pripadajočim rotacijskim Boltzmanovim faktorjem k vključuje temperaturo rotacij enako zadevo smo nardil tud za stanje na eee prehodnem stanju s tem da tukejle imamo pač tele črtice k označujem jo samo to da gre za geometrije v prehodnem stanju ampak kaj nas v resnic zanima je pa verjetnost da pride do preskoka iz strukture na potencialni ploskvi reaktantov na strukturo prehodnega stanja in če hočmo to vedet mormo najprej vedet kakšna je celotna potencialna energija k je potrebna za ta preskok če se vrnem nazaj keko bi jo zračunal ja najprej mormo poznat razdaljo med minimuma obeh teh dveh ploskev to je tko imenovana aktivacijska energija potem bomo tej razliki moral prštet potencialno energijo k jo trenutno ma prehodno stanje pa odštet potencialno energijo k jo trenutno imajo reaktanti no pa še ena mejčkena zabava se bo zgodila to so teli prvi trije členi in sicer bomo moral narest popravk zarad tega ker smo mi umetno obrnl eee harmonsko konstanto sile vzdolž reakcijske koordinate to je ipsilon osi za prehodno stanje in ta člen služi samo temu popravku no ampak še zmeraj to ni zadost zdej poznamo celokupno potencialno energijo rabmo pa vedet kakšen bi bil njen rotacijski in pa translacijski delež in zato smo moral narest eno poenostavitev in sicer da se vsa rotacija zgodi na potencialnoenergijski ploskvi reaktantov zdej koko smo to opravičl mamo dva razloga prvi razlog je da smo ugotovil da je itak ipsilon os reakcijska koordinata se prav da bo v bližini sedla se prav v bližini prehodnega stanja v glavnem tko al tko potekala translacija vzdolž te ipsilon osi drugi razlog je pa prov ta eee da imamo pr prehodnem stanju velik večje harmonske konstante sil za Ojlerjeve kote kot za reaktante in posledično bo kekršnakol rotacija k bi se dogajala v bližin prehodnega stanja bistveno bl energijsko kaznovana kekr sama rotacija v taki bolj položni jami reaktantov na osnovi tega približka smo lahko izračunal rotacijski delež potencialne energije k je potrebna za ta preskok in če nas zdej zanima verjetnost za preho za preskok iz reaktantov na prehodno stanje moramo samo ta rotacijski delež otežit z ustreznim Boltzmanovim faktorjem rotacijskim medtem ko translacijski delež k ga dobimo tko da rotacijski delež od celokupnega odštejemo pa z nekim translacijskim Boltzmanovim faktorjem potem smo šli pa naprej generirat nove poskusne strukture in celoten postopek smo ponovil deset na osmo krat da so se povprečne vrednosti te verjetnosti preskoka ustalile in smo lahko iz njih zračunal po osnovni zvezi statistične termodinamike ustrezno aktivacijsko prosto energijo se prav višino te naše bariere oglati oklepaj tukej eee prkazuje povprečenje ta temperatura je pa ravnotežna temperatura in je kr enaka translacijski temperaturi pr trisko kelvinih to je rezultat simulacije in sicer aktivacijska prosta energija kot funkcija rotacijske temperature pr čemer je translacijska temperatura enaka tristo kelvinov in lepo se vid kako aktivacijska prosta energija z naraščajočo temperaturo rotacije upada skratka višina tega prelaza se nam niža in kemijska reakcija poteka hitreje in hitreje se pravi to je to to je ta mikrovalovni katalitični efekt eno vprašanje bi mel če če se vrneš tam na tisto eee če v tole ja to ja eee tukaj pr ta zadnmu členu k s ga dodal ne ja eee a je dvojka noter v konstanti skrita al je zadeva je takale če se polovica je v samem forsfildu aja ja tako polovičke so ja tako polovičke so tukaj in zarad tega moraš eno polovičko potem pa še eno polovičko dol tako dobr eem zdej še ena zanimiv podatek se da iz tega grafa razbret in sicer to je ta točka k nam prkazuje dejansko translacijska temperatura je itak tristo kelvinov povsod fiksirana tukaj je pa še rotacijska temparatura tristo kelvinov se prav mamo v resnic ravnotežno situacijo to je tko kot da nimamo nobenga mikrovalovnega gretja in takrat je ta bariera visoka enaintrideset kilokalorij na mol kar se dobr ujema z eksperimentom k je trideset zdej katalitični efekt pri dani rotacijski temperaturi smo definiral kot razliko v aktivacijski prosti energiji glede na to ravnotežno situacijo kadar je rotacijska temperatura enaka translacijski temperaturi v našem primeru je to tristo kelvinov in v tem primeru povišana trans eee rotacijska temperatura prevzame vlogo katalizatorja slika tud jasno kaže da je ta vpad aktivacijske bariere najbl izrazit kedr razlika med rotacijsko temperaturo in translacijsko temperaturo ni tko zlo velika medtem ko pa ta razlika začne naraščat pa ta vpad ni več tko izrazit neke sorte plato dobimo no in zdej bo pa oče podal analitično rešitev tega istega problema in jo primerjal z rezultati simulacije k smo jih prej prej dobili prov eee torej eee kaj za prvo se opravičm eee kemikom ne če bom kešno tako trivialnost kemijsko eee razlagal preveč na dolgo bo to za zarad matematikov recmo ne naprej se matematikom opravičujem če bom kešno trivialnost matematično predolgo razlagal mam napotke naj to razložim tako da bojo kemiki tud razumeli ne eee vsekakor mam pa tukaj tud mi bo kej pri kemiji pomagal ne začel bomo z osnovnim postulatom statične termodinamike tole je verjetnost eee itega stanja ne proporcionalna je tele temu e na eee kaj eee eee potencialno energijo pa to kar je že reku Boltzmanova konstanta pa temperatura ne eee v naprej za zapis nam bo pršlo torej kompaktno zapisan eee nam bo pršlo prov eee takole označevanje torej to bojo kartezične koordinate spravl so jih v množico c in pa Ojlerjeve kote k so jih pa spravlal v množico gama tko da bo seštevanje šlo kt spodej vidte ne v vseh kartezičnih koordinatah če mo tko napisal al pa vseh Ojlerjevih kotih če bomo pa to tkole napisali ne tole formulo ste pravzaprav že vidli prej ne ko je blo sešteto po vseh koordinatah pa po vseh kotih zdej eee ko pa govorimo o potencialni energiji pa polje sil ne bomo pa potem govoril tud o verjetnostni gostoti ne in verjetnostna gostota je potem proporcionalna izrazu k smo zdej razpisali ne to potencialno energijo po vseh koordinatah kartezičnih pa po vseh Ojlerjevih kotih je to takle izraz ne eee zdej si pa mejhn pomagamo kaj z matematiko ne kaj mamo tukej eksponentno funkcijo pa vsote vemo da gre to potem v produkt eee potenc ne imamo protu produkte potenc ko gremo po kartezičnih koordinatah so ti ti izrazi ne se prav tukaj si mormo mislt iks minus iks nič krat na ipsilon minus ipsilon nič krat ze minus ze nič in spet množeno z podobnim izrazom tukaj stoji pač kaj mamo vse te kote psi theta pa fi fi in je potem takle izraz kaj je tukej bistvenga ne za za verjetnost za matematika no produkt je ne se prav ker je pa eee gostota produkt delov ne kjer nastopajo koordinate pomen pa tukej to torej neodvisnost ne da gre za neodvisne eee dogodke in to nam bo zlo pač prov pršlo v naprej aah torej gre za ta produkt kar smo zdej tud z zapisom poudarl ne no za oznake uporablam ne eee za vsak del po kartezičnih koordinatah gostote in vsak del gostote po Orjevih kotih in potem res dobim takle eee z gost zapis ne produktov v z po vsaki k od teh treh in treh koordinat tu gre za gostoto eee pri eee reaktantih no čist enako analogija gre pa za gostoto pri prehodnem stanju ne zgodba je čist enaka in oznake so povzete eee kar je razlike so pač enkrat govorimo o reaktanti reaktanti drugič govorimo pa prehodno stanje prehodno stanje ne in je izraz enak tukajle je pa zdej slikca enega od teh delov ne gostote funkcije na primer ne takega dela in vzet je za Ojlerjeve kote vzet je za fi ne eee bi pa za vse ostale zgledal enako ne in sicer je ta debela črta gre za prehodno st eee stanje za reaktant ne eee tanka črta gre pa za prehodno stanje eee za za ja za prehodno stanje ne gre za Ojlerjev kot za psi tukaj vidmo pač ta eee eee z začetno stanje oziroma ravnovesno ravnovesna lega ne obliko ma Gausove funkcije za za kemike pač e na minus nekaj iks kvadrat izmaknjeno za ravnovesno lego … tako to je pač tipična eee Gausova krivulja ne sej eee eee s ne more bit ploščina bit eee ena ja o tem bomo pa govoril ja ja v kri naprej zaenkrat smo govoril samo da je gostota premo prema eee ne premosorazmerno izražen ne in ravno v tem bo ideja tisto konstanto mormo določet ne da bo ploščina ena ne to bo pa eee igra naprej ne eee zdej pa verjetnost v ta posameznem intervalu ne na intervalu eee gama plus minus de gama ne al pa iks plus minus de iks ne kaj bo eee tale produkt bo predstavlov verjetnost za obstoj rekra reaktanta na na tem intervalu ne in podobno za obstoj eee prehodnega stanja na tem intervalu bo pač takle n eee ta izraz a ne in zdej eee če pa mi želimo da reakcija poteče ne more bi bo pa verjetnost zato pač produkt ne k smo prej pač govoril o neodvisnosti ne neodvisnost velja in bo verjetnost produkta kar produkt verjetnosti in eee bo to zdej verjetno za to da kemijska reakcija poteče ne na intervalu gama plus beta gama bo takle produkt gre za verjetnost soobstoja reaktantov in prehodnega stanja znotraj tega intervala se prav za verjetnost da kemijska reakcija poteče poteče ne eee in zdej to bo na intervalu gama plus de gama ne če pa mi hočmo zračunat verjetnost da bo rea reakcija potekla kaj bo treba nardit ja bo treba na celem intevalu ne pa dobim verjetno zato da reakcija poteče se prav od reaktantov v to prehodno stanje bo takle integral to je zdej zametek mamo kaj mormo nardit zdej samo vrednosti izrazit funkcije zdej noter dt pa pogledat kaj kaj dobimo ne no in to bomo res nardil ne in spet govorimo da verjetnost ne je premosorazmerna izrazu kjer smo pa zdej noter samo pisali ne eee prave izraze od prej ne eee no in zdej integral pa ma k sreči eee enolično rešitev ne kokrkol tko zapleten zgleda jo ima ne eem smo jo jo v literaturi našli no in izraz pravzaprav ne kot vidte kaj mam tukaj en koren minus pi z vsoto konstant konstanti sta tukej napisani ne torej sta posebej napisani zato da pač zgoraj izraz je mal lažji berljiv pa tud prov nam bosta pršli naprej ko bmo vrednosti vnašal pogledal kako se obnašata ne potem pa eksponentna funkcija e na spet tale izraz konstanta not pa to pa smo sevede razliko eee v eee reaktantu pa v eee prehodnem stanju ne kok sta izmaknjeni ti dve legi ne pa poglejmo zdej ne eee to sorazmernost ne smo rekli konstanto bo treba določet ja zakaj ta ta integral more bit ena ne to je pač normalizacija verjetnost gotovga dogodka je ena in zdej jo mo je pač naloga pred nami da to konstanto določmo eee bomo pa to eee kako si človk tukej pomaga ja pogleda tam kjer zadevo pozna ne kje jo poznamo ja pri mejhnih pa pa pri visokih temperaturah ne pr mejhnih reakcije ne bo bo potem verjetnost nič pri visokih pa reakcija nej bi bla ne z g z gotovostjo ne bo pa prov tam ta verjetnost ena ne se prav jo zdej to glede na t treba se je eem pogledat in se potem odločit ne no j to je zdej slikca te zgodbe ne eee če trej so nizke temparature ne to bo tale slikca eee kaj pomeni ne da eee pač t reakcije ne bo tukej imamo kaj tri tri stopinje kelv kelvina ne mamo eee debela črta je reaktant tanka je prehodno stanje in tukej pač ni ni prekrivanja reakcije ne bo če je visoka temperatura ne mamo pa takole obliko in vidmo da je pride do prekrivanja ne eee zdej ta slika je narjena konkretno za psi ne kot pol pa preostali bi dobil enake podobne slikce ne eee pa poglejmo zdej te eee mejni vrednosti ne če je tem če je gre k te k nič eee ste vidl po sliki kaj nekak k delta funkciji gre ne eee krivulja in torej eee tm preho reakcije ne bo prekrivanja ni in prčakujemo ja limita verjetnosti ne da reakcija poteče bo nič eee če gre te k prot neskončnosti no sem povedal ne eee s tem da tukej je še mal kemije zraven ne da boš ti to povedal lahko jst povem ja kako si pač kemiki to predstavlajo ne eem če mamo na razpolago dve stanji pač prvo je nižje energijsko stanje reaktantov drugo je višje energijsko stanje prehodnega stanja zdej če je temperatura nič bodo vsa stanja skoncentrirana na tejm nizkoenergijskem nivoju zard tega ker nimajo nič kinetične energije da bi lahko skočil na vis na višje energijsko prehodno stanje če s prav tole je temperatura nič kedr mamo pa temperaturo k je neskončna bomo mel pa no pa nej bo sodo število enako število stanj razporejenih na nizkem nizkoenergijskem nivoju in na visokoenergijskem nivoju zgodba je ta da ma sistem neskončno kinetično energijo in mu teh nekaj kilokalorij razlike tukaj ne predstavla nobene težave posledično bo tukajle prostoenergijska bariera neskončna nikol se ne bo zgodil da bi iz reaktantov pršli v prehodno stanje medtem ko tukej sta pa reaktant in prehodno stanje enako verjetna zarad tega tukaj prostoenergijske bariere med njima ni to je zgodba ja no mi pa b zdej dejmo pogleat č eee konkretno ne eee kaj če je te če gre te proti nič ne če gre te proti nič če gre te prot nič ne če pogledamo te dva izraza kaj se bo zgodil ja a pa b bosta šla proti minus neskončno ne če gre te prot nič in eee kaj pa določeni integral ne no tle ni napisan pejmo še to pogleat ne proti minus neskončno smo rekli ne se pravi tukajle kaj bojo negativna vrednost pa zgoraj mamo negastivno bo pozitivno pa prot nič bo šlo ne koren bo šlo prot nič tukaj tud ne če pogleate je zgorej produkt a ne če gre proti minus neskončno eee če na primer rečemo da je a enako be se bo pač pokrajšal a ne pa bo skor ostov en a ne če gre prot minus končno e na minus ko gre je argument prot minus končno gre pa tudi prot nič ne se prav bo šel res tale izraz prot nič eee drugo skrajna vrednost je pa če gre te proti neskončnosti ne če gre te prot neskončnosti gre spet pa a pa be po negativni strani proti nič ne če gresta po negativni strani proti nič eee kaj se bo zgodil minus minus bo nam dalo plus ne ampak izraz bo šel proti plus neskončno ne kaj pa tale izraz če gresta prot po negativni strani proti nič ne bi spet rekli če je a enako b bi se en pokrajšal a bi pa ostal pa bo šlo na nič ne pa mamo mamo e na nič gre pa ena ne se prav kaj bo šu izraz bo šu proti neskončnosti ne to je ena to pa prot neskončno ne tko da to kr pade ven ne je je nekak v redu in zdej ker mora bit ena ne pomeni kako mo izraz normaliziral tisti integral ja s tem jo bo treba pomnožit ne da bmo dobil tisto enko in je potem zdej tole izraz za verjetnost ne gos eee preskoka eee preskoka bo vzdolž game je vzdolž game ne tako in zdej če pogledamo ne spet tale izraz ko gre te prot nič kaj se bo zgodil če gre te prot nič ja tole gre prot nič ne se pravi izraz v pot eee eksponentu gre prot minus neskončno in eee ta izraz kam bo šlo ja proti nič ne druga zgodba ne če sta v isti točki eee reakcija pa prehodno stanje ne kaj bo takrat ja verjetnost more bit ena ne in je res ne če je tole nič dobimo e na nič kar je ena ne no in še če sta aha neskončno med seboj oddaljeni ne točki ne reaktanta pa prehodnega stanja ne mam tukejle kaj zelo veliko vrednost na kvadrat bo zlo veliko ne e na minus neskončno bo pač spet šlo prot nič torej reakcije ne bo tko da izraz je zgleda v redu ne eee zdej bi pa do verjetnosti eee za eee potek reakcije ne v celote pogledal ne kaj je k so eee eee spet dogodki med seboj neodvisni ne bom pršu do verjetnosti dogodka tko da bom pač produkt vzel ne verjetnosti pri pos po posamenih koordi koordinatah in dejansko vzamem verjetnosti po kartezičnih koordinatah pa verjetnosti po ojlerjevih kotih in eee zdej aha je pa ta izraz ste že vidl ne aktivicijska prosta energija kaj je ne tistale razlika tamle ta eee višina do prelaza minus Boltzmava konstanta temperatura pa logoritem ne tegale izraza zdej pa en pristavek ne ki dobr eee za matematike nč važen za kemike pa zelo ne ker eee če bi šli mi zdej tole res poračunat pa ocent seveda bi rezultat bil neveljaven ne zakaj ker smo tist minus obrnl pri pri eee eee sami simulaciji pri postavitvi metode ne se prav s tem si provzaprov kemik ne more kej pomagat ne ampak naprej zgodba le mi lahko razvijemo naprej in bomo vidl da si vseen pridemo do čist tud uporabnih reči ne eeh torej zdej pa tole mikrovalovn kataliza ne je na vrsti kaj m je zdej dodatek tole ne obe temperaturi bomo gledal ne eee translacijsko in ro rotacijsko ne eee izraz je tak kot bi bil prej enak a ne produkt po vseh kotih po eee produkt po kotih produkt po kartezičnih koordinatah verjetnosti za prehod sam da zdej kaj pri translaciji ostane vse isto ne tudi kartezične koordinate so takele pri rotaciji pa kaj je pa pač te er ne upoštevana zdej torej kata eee torej mikrovalovno gretje ne in eee ta razlika ne mikrovna kataliza kaj bo spet tale izraz in eee če zdej poračunamo ne delta delta eee te te er no matematikom je to jasno kaj mo nardil razliko razlik ne eee če tamle grem narisat še eno slikco ne če bi zdej tud eee torej mika mikrovalovno tole pogrel ne bi dobil zadevo pač drgačno ne in novo aktivacijsko energijo ne k je pa odvisna od tegale stanja te er ne in kaj boo zdej s tem delta delta poračunal ja tole razliko ne tm bi bla pa delta delta g ne eee to pa boste p idl se pa da zdej dobit ne tist m menjava minusov eee ne bo nč vplivala tukej jo bomo eee se bo pokrajšala bo bo bo odpadlo no se prav bomo zračunal tistole razliko ne kot razliko teh aktivacijskih energij in če vstavmo v izraz ne kaj smo imel eee ka be te pa logaritem ne če vzamem dva taka izraza razliko poiščem no vem kaj eee zlika logaritmov je logaritem kvocient a ne ka be te se bo izpostavlo do logaritem kvocienta ne ka be te se bo izstavlo je logaritem kvocienta dejmo pogledat te te er je tale produkt ne te smo pa prej vidli je blo pa isto ne sam da je tukej tud stalo te ne kaj se o zgodil ja ta del se bo pokrajšal in ostane sam tale del enkrat z te enkrat pa z te er pa obrnl se je zarad tega minusa ne k smo ga ne pišemo ga več ne pa smo drgač zdej tole zapostavl no ta izraz se bo tu dal še poenostavt t j formula sicer mal dolga ampak so pa simetrične vse to smo že prej vidl ne tu je pravzaprav zdej ka be te ne logaritem po kaj vseh Ojlerjevih kotih pa e na ne tale izraz kjer samo glejte i izraza sta enaka in tle enkra stoji te enkrat pa stoji te er ne to je edina razlika ne eee greo pa kot vedno po vseh Ojlerjevih kotih ne kaj se tukej zdej da nardit kaj mamo tukej produkt potenc ne ja to vem da je potenca vsote ne potenca vsote imam vsoto v števcu pa mam potenco vsote v imenovalcu kaj mam še ne eee potenco deljeno s potenco vem da je potenca razlike ne se prav kaj bom dobu potenco od razlike teh dveh izrazov razlika teh dveh izrazov je sta enaka razen enkrat te enkat pa te er ne pa to lahko izpostavm pa mam razliko ne enkat s te er enkat pa s te pa tale izraz kaj še no logaritem pa eksponent sta pa inverzni funkciji se mi to potolče pa dobim preprost izraz ne eee ka be ka be se je pokrajšal te kaj te porabi ne tole pomnožim ne dobim te s te er pa enko ne izraz pa ostane pa je tole tko recmo kr eee zadost poenostavlen izraz ne eee še eno malenkost no tisto eee glede ipsilona pač k smo rekl da je eem pač problematičen ker smo ga moral ubrnt da bi tud naša porazdelitev pr prehodnem stanju mela Gausovo obliko ker drgač je pač ne bi mela eee in zarad tega ne mormo dobit realistične celotne pregrade ampak kt vidte tukaj v teh dveh izrazih mamo na eni strani produkt po kartezičnih koordinatah pri temperaturi in tud na prejšnji strani mamo isti produkt po kartezičnih koordinatah pr temperaturi in ta dva se med sabo potolčeta in posledično pač vse kr so kartezične koordinate noter v enačbo prnesle odpade in ta l poenostavitev k smo jo vpeljal ni več problematična okej tko ne eem se prav zdej pa tud kar bomo tukaj poračunal dejansko bo melo vrednost ne eee dejmo pogledat ta izraz v tehle prevermo nekak preizkus bi človk reku ne a je tole v redu kar smo poračunal ne če je t er enako t ne to pomen da je to konvencionalno gretje in da pravzaprav tele razlike ne bi smel bit ne no in če gremo res pogledat če je t enako t r ja je tukajle ena minus ena nič pa je tole v redu ne pom poglejmo naprej če je te er enak nič ne pomen da ni rotacij ne ja če ni rotacij eee ste vidl uno sliko saj to me je učil ne gledat une molekule ja če rotacij ni se to ne bo zgudlo zgodilo ne ne bo pršlo do reakcije ne in se pravi da bo tale vrednost neskončna ne eee poglejmo če je te er enak nič a ne ja bo š pa res tole ne ta izraz bo šel preko vsake meje bo šel prek neskončnosti ne krat nekej in še če je te er neskončno torej kaj se o zgodilo ne eem prek prepreka izgine ne torej eee do reakcije pride ne in eee ker rotacijski del bo zginu no poglejmo kaj bomo dobil ne poglejmo kaj bomo dobil eee tole bo nič a ne ker je tole neskončno ostana sam tale izraz minus ena krat tole ne to pa prej ste vidl na enem od začetnih slajdov vse te konstante ne vsa ta začetna stanja vse to so podatki ne to se da zračunat no in je to tud poračunano in dobimo tole vrednost ne minus devetnajst celih sedem kilokalorij na mol eee zdej pa še poglejmo ne eee prepreko to oviro ne delta delta je bla razlika teh dveh delt a ne se prav lahko to delto zdej ven zračunamo kot pač vsoto ne tale zgodba je dobil dobljena eee eksperimentalno ne tale to j to je meritev no to je pa tale vrednost ne in dobimo eee zdej tol tole eee velikosti obeh ne zadeva je taka pač mi mamo res neskončno rotacijo in se bo gotov nš reaktant zasukal v prehodno stanje ampak recimo če vzamemo limito da bi bla pa translacijska temperatura nič pa še zmeraj bi ta translacijska bariera ostala zarad tega ker se nikakor ne bi težišče premaknlo iz reaktantov v prehodno stanje in nam ne bi vse skupaj nč pomagal še zmeri bi mel mi v resnic na konc koncev neskončno bariero in kr smo mi tukajle no nardil z neskončnostjo rotacij pač rotacijske temperature je samo da smo zradiral del hribčka k pripada rotacijskim prostostnim stopnam medtem ko del hribčka k pa eee pripada translacijskim prostostnim stopnam pa še zmeraj ostane in smo ga poračunal na ta na ta način pr tristo kelvinih translacije če bi bla pa translacija nič bi bla pa neskončna bariera eee no zdej pa še lahko j poenostavitev ne eee tko da bomo lahko te rezultate analitične primerjal z dejanskimi eee izračuni ne eee z simulacijo eem torej kaj je blo z Monte Karlo metodo je blo to narjeno ne in da bi se eee poen poenostavitev je bla kaj na da na potencialni ploskvi ne eee od eee reaktantov poteka vsa zadeva ne vsa rotacija ja vsa rotacija ne kaj in zakaj to lahko eee zakaj to to lah s čim bi to lahko utemeljil ne no je pa tale zadeva ne ste tud vidli v sami tabeli spredaj ne da so tele vrednosti harmoničnih konstant pri prehodnem stanju pr večje ne kot pa pri precej večje kot pa pri pri reaktantih ne in če gremo zdej mi v izraz pogledat ne eee kaj je torej eee za k konstante harmonične konstante pri prehodnem stanju so večje ne so večje eee potem kaj se bo zgodil ne eee ja če so pri aktantih večje se prav to vseen če tukej je al pa če ni ne no potem se bo tole pokrajšal pa bo sam tale izraz uzun ustal ne obratno pr transišen stejtu so večje so večje probej gledat no ne narobe sem šel ops predeleč tle ne tle pri tranzišen stejt so večje ja no to so večje se pravi spodej postane sam ta izraz in se to pa to pokrajša ostanejo reaktanti ja to je to je zgodba ne to je zgodba in eee potem se izraz tkole pač še poenostavi ne za to delta delta ne in če tukaj gremo še enkrat pogledat s to je v osnovi je to zgodba enaka ne eem t s kaj mo dobil ja ena minus ena je nič bo v redu ne se pravi eem t nič kaj mo dobil ne če rotacije ni ja bo seveda zadeva neskončna ne in eee kaj nam ostane delta delta pri t neskončno ja bo pa ta izraz šel k nič ostane minus tole ne spet vse konstante poznamo lahko poračunamo dobimo mal drugačen izraz ne zarad te poenostavitve in zopet gremo poračunat ne delta delta je razlika dveh delt no in če eno poračunamo je pač delta plus delta delta ne pa dobimo nov eee izračun eee kaj je zdej eee še vesel zakluček te zgodbe ne poleg tega da so izrazi se nam tkole kr ne poenostavlali je pa zdej eee simulacija ne eee ta debela črta je prvotna ne to je pa poenostavljena eee funkcija ne eee in eee te eee aktivacijske pregrade in eee eksperiment ne so pa te točke kot vidmo da je eksperiment se zlo lepo prilega k tej poenostavljeni ani analitični rešitvi ne to so skratka tiste točke k sm jih jest z Monte Karlo simulacijo vam na začetku pokazal in kt vidte gre za eno kilokalorijo al pa ja z odmika od eee napovedane analitične rešitve se prav za v resnic zlo dobro izvedeno tko s ja simulacijo kot eee kot analitično rešitev ne ujemanje ne no zdej pa še mal razprave za zakluček in sicer smo torej eksaktno analitično rešitu primerjal z eksperimentalnimi rezultati depolimerizacije polietilen tereftalata z pa brez uporabe mikrovalov eksperiment je pr petsto triinsendesetih kelvinih pokazal prbližn osemnajstkratno povečanje reakcijskih hitrosti če so bli mikrovalovi uporabljeni kot edini vir energije zdej naš okrnjeni sistem pač z pri uporabi tej eksaktne analitične rešitve pa bi to eksperimentalno p pospešitev reproduciral v primeru ko bi bla rotacijska temperatura za petinpetdeset kelvinov višja od ravnotežne al pa translacijske temperature petsto triinsendesetih kelvinov zanimivo je da bi pa isto pospešitev reakcijske hitrosti dobili že pr rotacijski temperaturi k bi bla samo za devetindvejset kelvinov višja od translacijske temperature tristo kelvinov torej je na nek način ta mikrovalovni katalitični efekt močnejši bl izrazit pr nižjih temperaturah kar je pomembn za interakcijo mikrovalov z živimi organizmi k so pač v vsakdanjem svetu izpostavljeni mobilnim telefonom radarjem in podobnim napravam zdej če bi mikrovalovi podobn kot katalizirajo tole reakcijo hidrolize estra kataliziral tud biokemijske reakcije v živih organizmih pospešil jih si je enostavno predstavlat patološke efekte recimo če bi mikrovalovi pospešil reakcijo med končnimi karcinogeni in de en a bi lahko pripomogl k razvoju tumorjev k razvoju raka zdej mamo številne take špekulacije ampak epidemiološki dokazi teh pojavov zaenkrat niso prav pogosti jaz sem lansko leto sicer bral eno zlo zanimivo študijo švedskih zdravnikov k so pokazal da je verjetnost za razvoj možganskih tumorjev znatno večje na tisti polovici glave kjer človk uporabm uporabla mobilni telefon ampak to je pa zaenkrat zaenkrat to no in če bo pr tem ostalo je še je še kr u redu zdej kakšni bi bli pa načrti za prihodnost ja nč najprej eee tole spravt v en v redu člank pač analitično rešitev eee potem bi nas pa tud zanimal kako eee tako rotacijsko vzbujeno topilo se prav voda eee vpliva na lastnost eee topnosti se pravi a je boljše topilo a je slabše topilo za določene toplence in tud kakšen medij predstavla za kemijsko reakcijo eee v kateri pač eee ki ki v tem mediju poteka tko hvala za pozornost pa če so kekšna vprašanja bova pa poskusla odgovort eno vprašanje b blo to ne torej eksperimentalno potek pomeni dejansko dobljeno z Monte Karlom ne tako nč ta pravih eksperimentalnih ne ne problem je ker je to nemogoče mert pač kakšna je res re eee kakšna je neravnotežnost tega sistema k itak lahk mermo sam ravnotežne količine dejansk edina točka k je eksperimentalna je tale pač tristo pa v resnic translacija tristo pa aktivacijska prosta energija to je edini ja ed edina referenčna točka k se jo res da tut pomert v bistvu mamo en prost parameter no ja tako no pa vseeno ne mislm šteje kej da se te rezultate dost dobro ujemajo ne simulacija pa pa ja tako tako pa analitična rešitev ja … ampak ne ampak če vseeno upam da vas ne bom preveč provociru s tem ne ampak eee če vseen mau bl kritično pogledamo kuk je tuki dejansko razlike ne ker takole človk če pogleda najprej bi reku dobr tm na začetku se ujema tm pa je pa eno odstopanje vidno ne mislm zdej kuk je to procent no mislm aha ja jz bi reku kaj jz vem ena kilokalorija na petindvejset pač nek nekaj je no tako ampak ja tko čist znotraj u ukvirov ker vsaka simulacija ma eno svojo napako no seveda ja sej in pač je to je to čist čist normalno da tam do odstopanj kilokalorije dveh kilokalorij je to še zmeraj zlo dobra simulacija no tko če če eee to to nardi ja mhm mhm mhm mhm tko ja no to je zlo zanimivo ne tista prva slika mi je bla še posebej všeč radar pa vojna v Bosni no v tistem času k je bla ta slika posneta ne sm jst učil statistično termodinamiko na univerzi v Vlomingenu ne ko smo kombinirali z molekularnimi simulacijami no in eee študente je zelo zabavalo ne ko smo razpravljali da leti granata nad Sarajevom ne in da je v njej termometer in koliko kaže tisti termometer ne ne mislm da smo tlele zajel eee v bistvu zlo dobr tale problem ker mislim da ključen element tlele noter je rotacijska temperatura ker pač tlele se pogovarjamo v strogo o strogo neravnovi eee neravnovesni situaciji ne tud ves koncept aktivacijske energije recimo je s terminološkega stališča recimo dejmo ga dejmo rečt pod pod vprašajem ker to so pač kvazi aktivacijske proste energije ne pa vendar ne kako bi v bistvu tole zadevo sebi ovrednotl se pravi rotacijsko temperaturo ki je tukaj in ad hok aha ja to je eem sigurno kaj nej rečem pač obstajajo obstaja več evidenc no da eem je to neka logična predpostavka da skratka eee je problem pr mikrovalovih s samo definicijo temperature dokler maš ti ekvipartišning teorem se pravi da je energija enakomerno razdeljena med vse prostostne stopne med rotacijo translacijo in vibracijo stvari delujejo in pač ma temperatura res en eee direkten smisu čim pa bi bil višek ene energije v določenih prostostnih stopnah potem mamo pa naenkrat opravka z večimi temperaturami in je hecn recimo eee čist tko že če z različnimi termometri mer temperaturo eee v zmeseh k jih obsevamo z mikrovalovi kažejo različne vrednosti tko da to recimo nakazuje točn to da je problem v sami definiciji eee temperature z za ta konkreten konkreten problem pokazateljev je pa tud več še drugih recimo voda če jo z mikrovalovi segrevamo sploh ne vre pr stotih stopinjah Celzija ampak cirka tm pr sto treh sto petih in to ni neko lokalno pregretje k se tud včasih zgodi pač če mamo temperaturo pa segrevamo segrevamo in tukejle bi blo recimo sto stopinj in pol bi nazaj se vrnl na ravnovesje ampak pr mikrovalovih vztraja pr sto treh sto petih stopinjah Celzija in vre naprej in pač ideja je podobna da v resnici človk potrebuje oziroma molekula potrebuje translacijsko kinetično energijo da se strga ven iz tega balka vode in da ji ta višek energije k je v rotacijah spravlen ne bo kej dost pomagal k tem da bo zavrela in zarad tega v je treba celotno energijo dvignt na sto pet da bojo translacije šele na sto pršle in da bo zad zadeva vret začela tko no to so recimo taki konkretni primeri k kažejo da je nekej narobe z definicijo temperature kedr mamo opravka z mikrovalovnim gretjem ampak še vseen to je n v t ansambel ne še zmeraj je to n v t t r ansambel in markovska veriga je ja mislm mislm da ni zlomljena no tko ja sam s tem p p pač ja ne sm to mislu tko k dva termostata ooo mal mi gre tko na nek način mislm če bi šov v molekulsko dinamiko bi mel pol nekak dva termostata ja enga za rotacije druzga za translacije ja a ni če je problem z definicijo temperature pol maš tud težave s termodinamiko ja sigurn sej vidš kok se matramo ja okej no v redu hvala za obisk
danes bom predstavil predavanje mikrovalovna kataliza primerjava analitičnega modela z rezultati simulacije eee skupaj z očetom on je profesor na Univerzi v Mariboru pa sodelavec tukaj Inštituta za matematiko fiziko in mehaniko če najprej na kratko podam shemo današnjega predavanja začel bom z uvodom nato bom opisal razvoj empiričnega polja sil ter izvedbo Monte Carlo simulacije nadaljeval bo oče s predstavitvijo analitične rešitve problema mikrovalovne katalize končala bova pa z razpravo predavanje o mikrovalovni katalizi rad začnem s tole slikico posneta je bila neki zimski dan med vojno v Bosni prikazuje pa srbskega vojaka in sicer ta vojak stoji pred radarjem in ne za radarjem kakor bi človek pričakoval če bi z njim rokoval ima kdo kakšno idejo zakaj stoji pred radarjem ? zeblo ga je ne točno tako zeblo ga je no eee ta slika dobro pokaže dve bistveni lastnosti mikrovalov prva je da povzročajo segrevanje se pravi zaradi tega jih uporabljamo v mikrovalovni pečici druga lastnost je pa da se uporabljajo v recimo razviti tehniki kakršna so radarji ali pa mobilni telefoni bazne postaje mikrovalovi se tudi uporabljajo eee pri eem mikrovalovni spektroskopiji eee z njimi se vzbuja rotacijske prostostne stopnje polarnih molekul togi rotator predstavlja en dober modelni sistem in z s pomočjo te spektroskopije lahko zelo natančno določamo vztrajnostne momente molekul eee in posledično sklepamo na njihovo geometrijo zdaj v kemijo bolj natančno organsko sintezo so mikrovalovi prišli pred kakšnimi dobrimi dvajsetimi leti od takrat so se razširili na vsa področja kemije in to tako v laboratorij kot v industrijo zakaj se uporabljajo ? zaradi tega ker povzročajo zelo hitro segrevanje reakcijskih zvrsti dan eem poleg tega pa je njihovo uporabo spremljala pač številna poročila o porasti hitrosti kemijskih reakcij v primerjavi s konvencionalnim gretjem ki poteka pri isti temperaturi temu se strokovno reče mikrovalovna kataliza eee in pa tudi spremenjena sestava produktov kemijskih reakcij če smo primerjali v primerjavi s konvencionalnim gretjem zdaj mehanizmi skozi katere mikrovalovi vplivajo na kemijsko reaktivnost niso dobro poznani do zdaj so jih raziskovali samo z eksperimentalnimi študijami teoretično delo na tem področju pa je izjemno izjemno redko naj začnem s tem kako sploh mikrovalovi interagirajo s snovjo zakaj jo segrejejo to segrevaje poteka po dveh mehanizmih prvi mehanizem velja za polarne molekule kakor je na primer voda in gre za tako imenovani mehanizem bipolarne polarizacije gre pa to da se dipoli polarnih molekul pač rotirajo oziroma oscilirajo v skladu z električnim poljem mikrovalov pri tem se tarejo ob druge molekule in temperatura reakcijske zmesi začne naraščati zdaj sama voda še zmeraj dokaj slabo absorbira mikrovalove in ji znatno pomagamo z dodatkom kakšne soli to lahko preverite doma vzamete dva kozarca natočite vodo noter v en kozarec dodate dve žlici soli vsakega daste v mikrovalovko za kakšno minuto ko boste ven vzeli pomočite prste pa boste videli da oni kjer ste dodali sol bo bistveno bolj segret bistveno bolj vroč kot oni ki ima samo navadno vodo noter kaj pa se tukaj dogaja ? to je mehanizem tako imenovane ionske prevodnosti in sicer ioni oscilirajo v skladu z oscilirajočim poljem pač električnim mikrovalov in polarne molekule jim sledijo ob njihovi poti se pač orientirajo kakor se ion giblje gor in dol posledično spet pride do neke sorte vzbujenih hitrih rotacij reorientacij polarnih molekul zdaj če mi samo posvetimo en žarek en eee sunek mikrovalov noter v reakcijsko zmes no bo nič posebnega rotacijske prostostne stopnje se boje vzbudile molekule se bojo trkale med seboj in ta rotacijska energija bo disipirala v preostale prostostne stopnje kakor so translacije in vibracije zdaj kaj pa če mi to delamo kontinuirano kar naprej obsevamo in obsevamo in obsevamo našo reakcijsko zmes kaj se bo zgodilo ja časa za disipacijo ne bo več neskončno veliko ker bo že nov foton prišel mikrovalov in bo ponovno vzbudil naše rotacijske nivoje v molekuli vode se pravi bomo imeli na neki način neko neravnotežno stanje kjer bo neki višek energije zbran v obliki hitrih rotacij višek energije glede na pač preostale prostostne stopnje to so translacije in vibracije zdaj v svetu atomov in molekul je kinetična energija sinonim za temperaturo zaradi tega se da taisti neravnotežni sistem podpi popisati z dvema temperaturama z rotacijsko temperaturo ki je nekoliko višja in translacijsko temperaturo oziroma temperaturo ostalih prostostnih stopenj ki je pač ustrezno nižje zdaj namen tega predavanja je prikazati kako bi tako neravnotežno stanje vplivalo na reaktivnost kemijsko na hitrost kemijske reakcije najlažje eee je to predstaviti kar na primeru ustrezno spremenjene statistike trkov zgodba bi šla pa takole eem vzamemo kar dva primera iz vsakdanjega življenja prvi je recimo eee rotirajoča vrata od hotela ki pač vstopamo mi notri zdaj mi lahko našli od osi vrtenja ki je ponavadi na sredini teh vrat pritisnemo potiskamo in pridemo noter v hotel lahko gremo pa čisto k osi vrtenja damo roke malo bolj pritiskamo ker imamo pač slabši navor kakor smo ga imeli prej ampak še zmeraj bomo potisnili in bomo prišli noter v hotel pol si pa predstavljajmo da tamle rotira en propeler od helikopterja če jaz začnem proti njim njemu hoditi pa da imam glavo na ta pravi višini mi jo bo odsekal ampak odsekal mi jo bo s ta najbolj skrajnim koncem propelerja nikoli jaz ne bom prišel do osi propelerja vsaj ne z mojo glavo še na ramenih in podobna zgodba je potem če se vrnemo v svet atomov in molekul če rotacija in translacija potekata pri približno istih hitrostih smo v analogiji pač hotelskih rotirajočih vrat in lahko trki med molekulami potekajo po celotni površini če pa se eee rotacije znatno hitreje dogajajo kot translacije smo pa v analogiji propelerja od helikopterja in bodo praktično vsi trki potekali na najbolj krajnih koncih molekule ki je tukaj označene pač z rumeno in tako spremenjena statistika trkov med molekulami bo imela tudi nujno posledico na samo kemijsko reaktivnost zdaj eem kaj delo je bilo že objavljeno vsaj ta prvi ta prvi del to je simulacija če koga zanima si lahko bolj podrobno tukaj prebere eee to priliko bi izkoristil tudi zato da se zahvalim docentu za prijetno sodelovanje na projektu pa tudi za eee njegov obisk današnjega predavanja drugi sodelavec doktor pa žal danes ni utegnil priti no koncept teh rotacijsko vročih molekul smo uporabili na primeru mikrovalovne katalize realistične kemijske reakcije to je nevtralne hidrolize estra in sicer bolj natančno metilacetata ta reakcija poteče v dveh korakih prvi je adicija ta je najpočasnejši korak ki vodi do nastanka tetriedričnega intermediata ki ji sledi eliminacija in dobimo ocetno kislino in metanol zdaj kaj za pisati poznamo tudi aktivacijsko prosto energijo za ta prvi korak ki je eksperimentalno znana zdaj kakšen bav bav je to potek kemijske reakcije je najboljše primerjati z vožnjo iz ene doline v drugo dolino prek enega gorskega sedla zdaj prva dolina se bo imenovala reaktanti končna dolina se bo imenovala produkti sam gorski prelaz se pa imenuje prehodno stanje ali po angleško transition state in kakor bomo mi v vsakdanjem življenju več časa porabili za višji gorski prelaz isto bo kemijska reakcija ki bo imela večjo aktivacijsko pregrado počasneje potekala zdaj parameter višine gorskega pre prelaza nam v kemiji predstavlja aktivacijska prosta energija ki jo označimo na ta način zdaj ko smo mi hoteli razviti empirično polje sil za to reakcijo smo morali najprej izbrati nivo teorije in bazni set ki bi dobro reproduciral to eksperimentalno določeno aktivacijsko bariero to nam je tudi uspelo in kar je dobro nam je uspelo tudi z enim dosti nezahtevnim nivojem teorije tako da se pač računalniške simulacije oziroma izračuni niso mleli po več dni ampak je bilo že v parih urah stvar določena potem pa da bi lahko obravnavali neravnotežno stanje ki je karakterizirano s tremi rotacijskimi prostostnimi stopnjami pri višji temperaturi od translacijskih prostostnih stopenj smo pa morali neki razcep rotacij in translacij med sabo narediti zato smo uporabili eee mehaniko togih teles še najbolje da kar primer pokažem recimo tukaj imamo dve togi telesi in eee njun medsebojni položaj lahko določimo pač s tremi kartezičnimi koordinatami X Y Z gre dejansko za vektor ki bi povezoval težišče tega togega telesa s težiščem tega togega telesa zgoraj no ampak tudi če ta vektor spravimo na nič se pravi da bi se telesi začeli praktično prekrivati oziroma težišči teh dveh teles ena z drugim imamo še zmeraj na voljo en kup različnih orientacij ki jih pa določajo trije Eulerjevi koti theta fi in psi no zakaj smo pa lahko uporabili kar ta približek mehanike togih teles je pa zaradi tega ker med prehodom iz reaktantov v prehodno stanje naši dve molekuli to sta molekula vode vidite jo tukajle gor in molekula metilacetata vidite jo tukajle se praktično nič ne deformirata če pogledate molekula vode tukaj gor je še zmeraj praktično enaka kot je bila tukaj in tudi sama molekula estra je praktično nič deformirana glede na molekulo estra v reaktantih to je reaktant to je prehodno stanje kaj pa se je spremenilo je pa da se je spremenil vektor ki povezuje težišči obeh dveh se pravi naše X Y Z koordinate pa tudi medsebojna orientacija kot vidite se je voda malo zasukala se je spremenila se pravi so se spremenili naši Eulerjevi koti theta psi fi lahko nekaj vprašam ? lahko greš nazaj eno sliko mhm kako veš kateri od eee teh eee eee vodikov se je eee tam zlepil skupaj aha eem zlepil se je tale ki že tukajle tvori vodikovo vez če vidiš … ja tukajle gre k ti te pikice so vodikova vez se pravi ni to čista kovalentna vez pa gre za vez mhm ampak je pa že neki dober zametek eee kovalentne vezi kemiki temu rečemo vodikova vez ja tako okej eem uporabili smo preprosto parabolično potencialno energijsko funkcijo ki omogoča enostavno razčlembo celokupne eee potencialne energije na translacijski in rotacijski prispevek vsak od teh prispevkov je z enim preprostim harmonikom opisan pri translacijah gre za prispevek X Y in Z koordinate pri rotaciji pa za prispevek Eulerjevih kotov fi theta psi povsod imamo neko ravnovesno lego in pa neko harmonsko konstanto sil ki odmik od te ravnovesne lege ustrezno energijsko kaznuje zdaj v resnici smo razvili dve polji sil eno za reaktante in drugo za prehodno stanje kar naznačuje tukaj tale znak Q ki je lahko pač enak R-ju ali pa prehodnemu stanju zdaj v bližini prehodnega stanja to je tako kakor na vrhu našega cestnega prelaza bomo imeli mi obliko ceste ki nas spominja na negativno parabolo in podobno bo v prehodnem stanju eee na reakcijska koordinata to je tista koordinata po kateri reakcija poteka imela negativno harmonsko konstanto sil tako smo tudi spoznali da v resnici reakcijska koordinata sovpada z osjo Y to je os ki je pravokotna na to karbonilno skupino in za namen same simulacije smo morali to negativno vrednost konstante obrniti jo narediti pozitivno zakaj ker pri kemiji je zelo pomembno vzorčenje in če bi mi skakali po tejle regiji prehodnega stanja pri čemer bi imeli tako negativno parabolo bi zelo hitro padli v eno od obeh dolin to je v reaktante ali v produkte in v s v resnici sploh ne bi več vzorčili področja ki ga mi hočemo vzorčiti to je pa prehodno stanje tukaj so parametri polja sil te so bili vsi dobljeni ven iz ab initio izračunov imamo ravnovesne kartezične koordinate za reaktante in za prehodno stanje ravnovesne Eulerjeve kote za reaktante in za prehodno stanje tukaj pa imamo pač ustrezne harmonske konstante sil zdaj na kar bi tukaj opozoril je da so vrednosti teh harmonskih konstant sil za prehodno stanje pri Eulerjevih kotih bistveno višje kot za reaktante gre za to da je prehodno stanje precej bolj neka rigidna struktura in je vsak odmik od ravnovesne optimalne strukture bistveno bolj kaznovan kakor v primeru bolj fleksibilnih prostih reaktantov no sama Monte Carlo simulacija je bila pa kar precej inovativna zaradi tega ker smo istočasno generirali ansamble struktur tako na potencialnoenergijski ploskvi reaktantov kot na obrnjeni potencialnoenergijski ploskvi prehodnega stanja metropoli shemo smo pa morali prilagoditi za uporabo pri dveh različnih temparaturah višja temperatura je označevala mikrovalovno vzbujene rotacije nižja temperatura pa pač običajne translacije začeli smo z dvema neminimalnima strukturama eno na mestu reaktantov drugo na mestu prehodnega stanja potem smo za majhno premaknili vsako od treh kartezičnih koordinat pa za majčkeno spremenili vsakega od treh Eulerjevih kotov in smo dobili temu se reče poizkusno strukturo tako na mestu reaktantov kot na mestu prehodnega stanja smo generirali to poskusno strukturo to poskusno strukturo smo pa potem eee sprejeli po sledečem predpisu gre za razliko med translacijskima potencialnima energijama pač generirane strukture in predhodne strukture začetne ki je obtežena s translacijskim Boltzmannovim faktorjem to je Boltzmannova konstanta in to je translacijska temperatura medtem ko smo pa rotacijski del se pravi isto razliko med potencialno rotacijsko energijo generirane strukture in začetne strukture otežili z Bo pripadajočim rotacijskim Boltzmannovim faktorjem ki vključuje temperaturo rotacij enako zadevo smo naredili tudi za stanje na eee prehodnem stanju s tem da tukajle imamo pač tele črtice ki označujem jo samo to da gre za geometrije v prehodnem stanju ampak kaj nas v resnici zanima je pa verjetnost da pride do preskoka iz strukture na potencialni ploskvi reaktantov na strukturo prehodnega stanja in če hočemo to vedeti moramo najprej vedeti kakšna je celotna potencialna energija ki je potrebna za ta preskok če se vrnem nazaj kako bi jo izračunali ja najprej moramo poznati razdaljo med minimuma obeh teh dveh ploskev to je tako imenovana aktivacijska energija potem bomo tej razliki morali prišteti potencialno energijo ki jo trenutno ima prehodno stanje pa odšteti potencialno energijo ki jo trenutno imajo reaktanti no pa še ena majčkena zabava se bo zgodila to so teli prvi trije členi in sicer bomo morali narediti popravek zaradi tega ker smo mi umetno obrnili eee harmonsko konstanto sile vzdolž reakcijske koordinate to je Y osi za prehodno stanje in ta člen služi samo temu popravku no ampak še zmeraj to ni zadosti zdaj poznamo celokupno potencialno energijo rabimo pa vedeti kakšen bi bil njen rotacijski in pa translacijski delež in zato smo morali narediti eno poenostavitev in sicer da se vsa rotacija zgodi na potencialnoenergijski ploskvi reaktantov zdaj kako smo to upravičili imamo dva razloga prvi razlog je da smo ugotovili da je itak Y os reakcijska koordinata se pravi da bo v bližini sedla se pravi v bližini prehodnega stanja v glavnem tako ali tako potekala translacija vzdolž te Y osi drugi razlog je pa prav ta eee da imamo pri prehodnem stanju veliko večje harmonske konstante sil za Eulerjeve kote kot za reaktante in posledično bo kakršna koli rotacija ki bi se dogajala v bližini prehodnega stanja bistveno bolj energijsko kaznovana kakor sama rotacija v taki bolj položni jami reaktantov na osnovi tega približka smo lahko izračunali rotacijski delež potencialne energije ki je potrebna za ta preskok in če nas zdaj zanima verjetnost za preho za preskok iz reaktantov na prehodno stanje moramo samo ta rotacijski delež otežiti z ustreznim Boltzmannovim faktorjem rotacijskim medtem ko translacijski delež ki ga dobimo tako da rotacijski delež od celokupnega odštejemo pa z nekim translacijskim Boltzmannovim faktorjem potem smo šli pa naprej generirat nove poskusne strukture in celoten postopek smo ponovili deset na osmo krat da so se povprečne vrednosti te verjetnosti preskoka ustalile in smo lahko iz njih izračunali po osnovni zvezi statistične termodinamike ustrezno aktivacijsko prosto energijo se pravi višino te naše bariere oglati oklepaj tukaj eee prikazuje povprečenje ta temperatura je pa ravnotežna temperatura in je kar enaka translacijski temperaturi pri tristo kelvinih to je rezultat simulacije in sicer aktivacijska prosta energija kot funkcija rotacijske temperature pri čemer je translacijska temperatura enaka tristo kelvinov in lepo se vidi kako aktivacijska prosta energija z naraščajočo temperaturo rotacije upada skratka višina tega prelaza se nam niža in kemijska reakcija poteka hitreje in hitreje se pravi to je to to je ta mikrovalovni katalitični efekt eno vprašanje bi imeli če če se vrneš tam na tisto eee če v tole ja to ja eee tukaj pri ta zadnjemu členu ki si ga dodal ne ja eee a je dvojka noter v konstanti skrita ali je zadeva je takale če se polovica je v samem forcefieldu aja ja tako polovičke so ja tako polovičke so tukaj in zaradi tega moraš eno polovičko potem pa še eno polovičko dol tako dobro eem zdaj še ena zanimiv podatek se da iz tega grafa razbrati in sicer to je ta točka ki nam prikazuje dejansko translacijska temperatura je itak tristo kelvinov povsod fiksirana tukaj je pa še rotacijska temperatura tristo kelvinov se pravi imamo v resnici ravnotežno situacijo to je tako kot da nimamo nobenega mikrovalovnega gretja in takrat je ta bariera visoka enaintrideset kilokalorij na mol kar se dobro ujema z eksperimentom ki je trideset zdaj katalitični efekt pri dani rotacijski temperaturi smo definirali kot razliko v aktivacijski prosti energiji glede na to ravnotežno situacijo kadar je rotacijska temperatura enaka translacijski temperaturi v našem primeru je to tristo kelvinov in v tem primeru povišana trans eee rotacijska temperatura prevzame vlogo katalizatorja slika tudi jasno kaže da je ta upad aktivacijske bariere najbolj izrazit kadar razlika med rotacijsko temperaturo in translacijsko temperaturo ni tako zelo velika medtem ko pa ta razlika začne naraščati pa ta upad ni več tako izrazit neke sorte plato dobimo no in zdaj bo pa oče podal analitično rešitev tega istega problema in jo primerjal z rezultati simulacije ki smo jih prej prej dobili prav eee torej eee kaj za prvo se opravičim eee kemikom ne če bom kakšno tako trivialnost kemijsko eee razlagal preveč na dolgo bo to za zaradi matematikov recimo ne naprej se matematikom opravičujem če bom kakšno trivialnost matematično predolgo razlagal imam napotke naj to razložim tako da bojo kemiki tudi razumeli ne eee vsekakor imam pa tukaj tudi mi bo kaj pri kemiji pomagal ne začeli bomo z osnovnim postulatom statične termodinamike tole je verjetnost eee I-tega stanja ne proporcionalna je tele temu E na eee kaj eee eee potencialno energijo pa to kar je že rekel Boltzmannova konstanta pa temperatura ne eee v naprej za zapis nam bo prišlo torej kompaktno zapisan eee nam bo prišlo prav eee takole označevanje torej to bojo kartezične koordinate spravili so jih v množico C in pa Eulerjeve kote ki so jih pa spravljali v množico gama tako da bo seštevanje šlo kot spodaj vidite ne v vseh kartezičnih koordinatah če bomo tako napisali ali pa vseh Eulerjevih kotih če bomo pa to takole napisali ne tole formulo ste pravzaprav že videli prej ne ko je bilo sešteto po vseh koordinatah pa po vseh kotih zdaj eee ko pa govorimo o potencialni energiji pa polje sil ne bomo pa potem govoril tudi o verjetnostni gostoti ne in verjetnostna gostota je potem proporcionalna izrazu ki smo zdaj razpisali ne to potencialno energijo po vseh koordinatah kartezičnih pa po vseh Eulerjevih kotih je to takle izraz ne eee zdaj si pa majhno pomagamo kaj z matematiko ne kaj imamo tukaj eksponentno funkcijo pa vsote vemo da gre to potem v produkt eee potenc ne imamo protu produkte potenc ko gremo po kartezičnih koordinatah so ti ti izrazi ne se pravi tukaj si moramo misliti X minus X nič krat na Y minus Y nič krat Z minus Z nič in spet množeno z podobnim izrazom tukaj stoji pač kaj imamo vse te kote psi theta pa fi fi in je potem takle izraz kaj je tukaj bistvenega ne za za verjetnost za matematika no produkt je ne se pravi ker je pa eee gostota produkt delov ne kjer nastopajo koordinate pomeni pa tukaj to torej neodvisnost ne da gre za neodvisne eee dogodke in to nam bo zelo pač prav prišlo v naprej aah torej gre za ta produkt kar smo zdaj tudi z zapisom poudarili ne no za oznake uporabljam ne eee za vsak del po kartezičnih koordinatah gostote in vsak del gostote po Eulerjevih kotih in potem res dobim takle eee z gost zapis ne produktov v z po vsaki k od teh treh in treh koordinat tu gre za gostoto eee pri eee reaktantih no čisto enako analogija gre pa za gostoto pri prehodnem stanju ne zgodba je čisto enaka in oznake so povzete eee kar je razlike so pač enkrat govorimo o reaktanti reaktanti drugič govorimo pa prehodno stanje prehodno stanje ne in je izraz enak tukajle je pa zdaj slikica enega od teh delov ne gostote funkcije na primer ne takega dela in vzet je za Eulerjeve kote vzet je za fi ne eee bi pa za vse ostale izgledal enako ne in sicer je ta debela črta gre za prehodno st eee stanje za reaktant ne eee tanka črta gre pa za prehodno stanje eee za za ja za prehodno stanje ne gre za Eulerjev kot za psi tukaj vidimo pač ta eee eee z začetno stanje oziroma ravnovesno ravnovesna lega ne obliko ima Gaussove funkcije za za kemike pač E na minus nekaj X kvadrat izmaknjeno za ravnovesno lego … tako to je pač tipična eee Gaussova krivulja ne saj eee eee s ne more biti ploščina biti eee ena ja o tem bomo pa govorili ja ja v kri naprej zaenkrat smo govorili samo da je gostota premo prema eee ne premosorazmerno izražen ne in ravno v tem bo ideja tisto konstanto moramo določiti ne da bo ploščina ena ne to bo pa eee igra naprej ne eee zdaj pa verjetnost v ta posameznem intervalu ne na intervalu eee gama plus minus da gama ne ali pa X plus minus da X ne kaj bo eee tale produkt bo predstavljal verjetnost za obstoj rekra reaktanta na na tem intervalu ne in podobno za obstoj eee prehodnega stanja na tem intervalu bo pač takle n eee ta izraz a ne in zdaj eee če pa mi želimo da reakcija poteče ne more bi bo pa verjetnost zato pač produkt ne ki smo prej pač govorili o neodvisnosti ne neodvisnost velja in bo verjetnost produkta kar produkt verjetnosti in eee bo to zdaj verjetno za to da kemijska reakcija poteče ne na intervalu gama plus beta gama bo takle produkt gre za verjetnost soobstoja reaktantov in prehodnega stanja znotraj tega intervala se pravi za verjetnost da kemijska reakcija poteče poteče ne eee in zdaj to bo na intervalu gama plus da gama ne če pa mi hočemo izračunati verjetnost da bo rea reakcija potekla kaj bo treba narediti ja bo treba na celem intervalu ne pa dobim verjetno zato da reakcija poteče se pravi od reaktantov v to prehodno stanje bo takle integral to je zdaj zametek imamo kaj moramo narediti zdaj samo vrednosti izraziti funkcije zdaj noter dati pa pogledati kaj kaj dobimo ne no in to bomo res naredili ne in spet govorimo da verjetnost ne je premosorazmerna izrazu kjer smo pa zdaj noter samo pisali ne eee prave izraze od prej ne eee no in zdaj integral pa ima k sreči eee enolično rešitev ne kakor koli tako zapleten izgleda jo ima ne eem smo jo jo v literaturi našli no in izraz pravzaprav ne kot vidite kaj imam tukaj en koren minus pi z vsoto konstant konstanti sta tukaj napisani ne torej sta posebej napisani zato da pač zgoraj izraz je malo lažje berljiv pa tudi prav nam bosta prišli naprej ko bomo vrednosti vnašali pogledali kako se obnašata ne potem pa eksponentna funkcija E na spet tale izraz konstanta noter pa to pa smo seveda razliko eee v eee reaktantu pa v eee prehodnem stanju ne koliko sta izmaknjeni ti dve legi ne pa poglejmo zdaj ne eee to sorazmernost ne smo rekli konstanto bo treba določiti ja zakaj ta ta integral more biti ena ne to je pač normalizacija verjetnost gotovega dogodka je ena in zdaj jo mo je pač naloga pred nami da to konstanto določimo eee bomo pa to eee kako si človek tukaj pomaga ja pogleda tam kjer zadevo pozna ne kje jo poznamo ja pri majhnih pa pa pri visokih temperaturah ne pri majhnih reakcije ne bo bo potem verjetnost nič pri visokih pa reakcija naj bi bila ne z g z gotovostjo ne bo pa prav tam ta verjetnost ena ne se pravi jo zdaj to glede na T treba se je eem pogledati in se potem odločiti ne no j to je zdaj slikica te zgodbe ne eee če pri so nizke temparature ne to bo tale slikica eee kaj pomeni ne da eee pač t reakcije ne bo tukaj imamo kaj tri tri stopinje kelv kelvina ne imamo eee debela črta je reaktant tanka je prehodno stanje in tukaj pač ni ni prekrivanja reakcije ne bo če je visoka temperatura ne imamo pa takole obliko in vidimo da je pride do prekrivanja ne eee zdaj ta slika je narejena konkretno za psi ne kot pol pa preostali bi dobili enake podobne slikice ne eee pa poglejmo zdaj te eee mejni vrednosti ne če je tem če je gre k T k nič eee ste videli po sliki kaj nekako k delta funkciji gre ne eee krivulja in torej eee tam preho reakcije ne bo prekrivanja ni in pričakujemo ja limita verjetnosti ne da reakcija poteče bo nič eee če gre T k proti neskončnosti no sem povedal ne eee s tem da tukaj je še malo kemije zraven ne da boš ti to povedal lahko jaz povem ja kako si pač kemiki to predstavljajo ne eem če imamo na razpolago dve stanji pač prvo je nižje energijsko stanje reaktantov drugo je višje energijsko stanje prehodnega stanja zdaj če je temperatura nič bodo vsa stanja skoncentrirana na tem nizkoenergijskem nivoju zaradi tega ker nimajo nič kinetične energije da bi lahko skočili na vis na višje energijsko prehodno stanje če se pravi tole je temperatura nič kadar imamo pa temperaturo ki je neskončna bomo imeli pa no pa naj bo sodo število enako število stanj razporejenih na nizkem nizkoenergijskem nivoju in na visokoenergijskem nivoju zgodba je ta da ima sistem neskončno kinetično energijo in mu teh nekaj kilokalorij razlike tukaj ne predstavlja nobene težave posledično bo tukajle prostoenergijska bariera neskončna nikoli se ne bo zgodilo da bi iz reaktantov prišli v prehodno stanje medtem ko tukaj sta pa reaktant in prehodno stanje enako verjetna zaradi tega tukaj prostoenergijske bariere med njima ni to je zgodba ja no mi pa b zdaj dajmo pogledati č eee konkretno ne eee kaj če je T če gre T proti nič ne če gre T proti nič če gre T proti nič ne če pogledamo te dva izraza kaj se bo zgodilo ja A pa B bosta šla proti minus neskončno ne če gre T proti nič in eee kaj pa določeni integral ne no tule ni napisano pojdimo še to pogledat ne proti minus neskončno smo rekli ne se pravi tukajle kaj bojo negativna vrednost pa zgoraj imamo negativno bo pozitivno pa proti nič bo šlo ne koren bo šlo proti nič tukaj tudi ne če pogledate je zgoraj produkt a ne če gre proti minus neskončno eee če na primer rečemo da je A enako B se bo pač pokrajšal a ne pa bo skoraj ostal en A ne če gre proti minus neskončno E na minus ko gre je argument proti minus končno gre pa tudi proti nič ne se pravi bo šel res tale izraz proti nič eee drugo skrajna vrednost je pa če gre T proti neskončnosti ne če gre T proti neskončnosti gre spet pa A pa B po negativni strani proti nič ne če gresta po negativni strani proti nič eee kaj se bo zgodilo minus minus bo nam dalo plus ne ampak izraz bo šel proti plus neskončno ne kaj pa tale izraz če gresta proti po negativni strani proti nič ne bi spet rekli če je A enako B bi se en pokrajšal A bi pa ostal pa bo šlo na nič ne pa imamo imamo E na nič gre pa ena ne se pravi kaj bo šel izraz bo šel proti neskončnosti ne to je ena to pa proti neskončno ne tako da to kar pade ven ne je je nekako v redu in zdaj ker mora biti ena ne pomeni kako bomo izraz normalizirali tisti integral ja s tem jo bo treba pomnožiti ne da bomo dobili tisto enko in je potem zdaj tole izraz za verjetnost ne gos eee preskoka eee preskoka bo vzdolž game je vzdolž game ne tako in zdaj če pogledamo ne spet tale izraz ko gre T proti nič kaj se bo zgodilo če gre T proti nič ja tole gre proti nič ne se pravi izraz v pot eee eksponentu gre proti minus neskončno in eee ta izraz kam bo šlo ja proti nič ne druga zgodba ne če sta v isti točki eee reakcija pa prehodno stanje ne kaj bo takrat ja verjetnost more biti ena ne in je res ne če je tole nič dobimo E na nič kar je ena ne no in še če sta aha neskončno med seboj oddaljeni ne točki ne reaktanta pa prehodnega stanja ne imam tukajle kaj zelo veliko vrednost na kvadrat bo zelo veliko ne E na minus neskončno bo pač spet šlo proti nič torej reakcije ne bo tako da izraz je izgleda v redu ne eee zdaj bi pa do verjetnosti eee za eee potek reakcije ne v celote pogledali ne kaj je ki so eee eee spet dogodki med seboj neodvisni ne bom prišel do verjetnosti dogodka tako da bom pač produkt vzel ne verjetnosti pri pos po posameznih koordi koordinatah in dejansko vzamem verjetnosti po kartezičnih koordinatah pa verjetnosti po Eulerjevih kotih in eee zdaj aha je pa ta izraz ste že videli ne aktivicijska prosta energija kaj je ne tistale razlika tamle ta eee višina do prelaza minus Boltzmannova konstanta temperatura pa algoritem ne tegale izraza zdaj pa en pristavek ne ki dobro eee za matematike nič važen za kemike pa zelo ne ker eee če bi šli mi zdaj tole res poračunat pa ocenit seveda bi rezultat bil neveljaven ne zakaj ker smo tisti minus obrnili pri pri eee eee sami simulaciji pri postavitvi metode ne se pravi s tem si pravzaprav kemik ne more kaj pomagati ne ampak naprej zgodba le mi lahko razvijemo naprej in bomo videli da si vseeno pridemo do čisto tudi uporabnih reči ne eeh torej zdaj pa tole mikrovalovna kataliza ne je na vrsti kaj m je zdaj dodatek tole ne obe temperaturi bomo gledali ne eee translacijsko in ro rotacijsko ne eee izraz je tak kot bi bil prej enak a ne produkt po vseh kotih po eee produkt po kotih produkt po kartezičnih koordinatah verjetnosti za prehod samo da zdaj kaj pri translaciji ostane vse isto ne tudi kartezične koordinate so takele pri rotaciji pa kaj je pa pač T R ne upoštevana zdaj torej kata eee torej mikrovalovno gretje ne in eee ta razlika ne mikrovalovna kataliza kaj bo spet tale izraz in eee če zdaj poračunamo ne delta delta eee T T R no matematikom je to jasno kaj bomo naredili razliko razlik ne eee če tamle grem narisat še eno slikico ne če bi zdaj tudi eee torej mika mikrovalovno tole pogreli ne bi dobili zadevo pač drugačno ne in novo aktivacijsko energijo ne ki je pa odvisna od tegale stanja T R ne in kaj bomo zdaj s tem delta delta poračunali ja tole razliko ne tam bi bila pa delta delta G ne eee to pa boste pa videli se pa da zdaj dobiti ne tisti m menjava minusov eee ne bo nič vplivala tukaj jo bomo eee se bo pokrajšala bo bo bo odpadlo no se pravi bomo izračunali tistole razliko ne kot razliko teh aktivacijskih energij in če vstavimo v izraz ne kaj smo imeli eee K B T pa logaritem ne če vzamem dva taka izraza razliko poiščem no vem kaj eee razlika logaritmov je logaritem kvocient a ne K B T se bo izpostavilo do logaritem kvocienta ne K B T se bo izpostavilo je logaritem kvocienta dajmo pogledati T T R je tale produkt ne T smo pa prej videli je bilo pa isto ne samo da je tukaj tudi ostalo T ne kaj se o zgodilo ja ta del se bo pokrajšal in ostane samo tale del enkrat z T enkrat pa z T R pa obrnilo se je zaradi tega minusa ne ker smo ga ne pišemo ga več ne pa smo drugače zdaj tole zapostavili no ta izraz se bo tu dalo še poenostaviti to je formula sicer malo dolga ampak so pa simetrične vse to smo že prej videli ne tu je pravzaprav zdaj K B T ne logaritem po kaj vseh Eulerjevih kotih pa E na ne tale izraz kjer samo glejte i izraza sta enaka in tule enkrat stoji T enkrat pa stoji T R ne to je edina razlika ne eee gremo pa kot vedno po vseh Eulerjevih kotih ne kaj se tukaj zdaj da narediti kaj imamo tukaj produkt potenc ne ja to vem da je potenca vsote ne potenca vsote imam vsoto v števcu pa imam potenco vsote v imenovalcu kaj imam še ne eee potenco deljeno s potenco vem da je potenca razlike ne se pravi kaj bom dobil potenco od razlike teh dveh izrazov razlika teh dveh izrazov je sta enaka razen enkrat T enkrat pa T R ne pa to lahko izpostavim pa imam razliko ne enkrat s T R enkrat pa s T pa tale izraz kaj še no logaritem pa eksponent sta pa inverzni funkciji se mi to potolče pa dobim preprost izraz ne eee K B K B se je pokrajšalo T kaj T porabi ne tole pomnožim ne dobim T s T R pa enko ne izraz pa ostane pa je tole tako recimo kar eee zadosti poenostavljen izraz ne eee še eno malenkost no tisto eee glede ipsilona pač ko smo rekli da je eem pač problematičen ker smo ga morali obrniti da bi tudi naša porazdelitev pri prehodnem stanju imela Gaussovo obliko ker drugače je pač ne bi imela eee in zaradi tega ne moramo dobiti realistične celotne pregrade ampak kot vidite tukaj v teh dveh izrazih imamo na eni strani produkt po kartezičnih koordinatah pri temperaturi in tudi na prejšnji strani imamo isti produkt po kartezičnih koordinatah pri temperaturi in ta dva se med sabo potolčeta in posledično pač vse kar so kartezične koordinate noter v enačbo prinesle odpade in ta l poenostavitev ki smo jo vpeljali ni več problematična okej tako ne eem se pravi zdaj pa tudi kar bomo tukaj poračunali dejansko bo imelo vrednost ne eee dajmo pogledati ta izraz v tehle preverimo nekako preizkus bi človek rekel ne a je tole v redu kar smo poračunali ne če je T R enako T ne to pomeni da je to konvencionalno gretje in da pravzaprav tele razlike ne bi smelo biti ne no in če gremo res pogledati če je T enako T R ja je tukajle ena minus ena nič pa je tole v redu ne pom poglejmo naprej če je T R enak nič ne pomeni da ni rotacij ne ja če ni rotacij eee ste videli ono sliko vsaj to me je učil ne gledati one molekule ja če rotacij ni se to ne bo zgodilo zgodilo ne ne bo prišlo do reakcije ne in se pravi da bo tale vrednost neskončna ne eee poglejmo če je T R enak nič a ne ja bo š pa res tole ne ta izraz bo šel preko vsake meje bo šel prek neskončnosti ne krat nekaj in še če je T R neskončno torej kaj se bo zgodilo ne eem prek prepreka izgine ne torej eee do reakcije pride ne in eee ker rotacijski del bo izginil no poglejmo kaj bomo dobili ne poglejmo kaj bomo dobili eee tole bo nič a ne ker je tole neskončno ostane samo tale izraz minus ena krat tole ne to pa prej ste videli na enem od začetnih slideov vse te konstante ne vsa ta začetna stanja vse to so podatki ne to se da izračunati no in je to tudi poračunano in dobimo tole vrednost ne minus devetnajst celih sedem kilokalorij na mol eee zdaj pa še poglejmo ne eee prepreko to oviro ne delta delta je bila razlika teh dveh delt a ne se pravi lahko to delto zdaj ven izračunamo kot pač vsoto ne tale zgodba je dobil dobljena eee eksperimentalno ne tale to je to je meritev no to je pa tale vrednost ne in dobimo eee zdaj tol tole eee velikosti obeh ne zadeva je taka pač mi imamo res neskončno rotacijo in se bo gotovo naš reaktant zasukal v prehodno stanje ampak recimo če vzamemo limito da bi bila pa translacijska temperatura nič pa še zmeraj bi ta translacijska bariera ostala zaradi tega ker se nikakor ne bi težišče premaknilo iz reaktantov v prehodno stanje in nam ne bi vse skupaj nič pomagalo še zmeraj bi imeli mi v resnici na konec koncev neskončno bariero in kar smo mi tukajle no naredili z neskončnostjo rotacij pač rotacijske temperature je samo da smo zradirali del hribčka ki pripada rotacijskim prostostnim stopnjam medtem ko del hribčka ki pa eee pripada translacijskim prostostnim stopnjam pa še zmeraj ostane in smo ga poračunali na ta na ta način pri tristo kelvinih translacije če bi bila pa translacija nič bi bila pa neskončna bariera eee no zdaj pa še lahko j poenostavitev ne eee tako da bomo lahko te rezultate analitične primerjali z dejanskimi eee izračuni ne eee z simulacijo eem torej kaj je bilo z Monte Carlo metodo je bilo to narejeno ne in da bi se eee poen poenostavitev je bila kaj na da na potencialni ploskvi ne eee od eee reaktantov poteka vsa zadeva ne vsa rotacija ja vsa rotacija ne kaj in zakaj to lahko eee zakaj to to lah s čim bi to lahko utemeljil ne no je pa tale zadeva ne ste tudi videli v sami tabeli spredaj ne da so tele vrednosti harmoničnih konstant pri prehodnem stanju pri večje ne kot pa pri precej večje kot pa pri pri reaktantih ne in če gremo zdaj mi v izraz pogledat ne eee kaj je torej eee za k konstante harmonične konstante pri prehodnem stanju so večje ne so večje eee potem kaj se bo zgodilo ne eee ja če so pri aktantih večje se pravi to vseeno če tukaj je ali pa če ni ne no potem se bo tole pokrajšalo pa bo sam tale izraz odzunaj ostal ne obratno pri transition stateu so večje so večje probaj gledat no ne narobe sem šel ops predaleč tule ne tule pri transition state so večje ja no to so večje se pravi spodaj ostane samo ta izraz in se to pa to pokrajša ostanejo reaktanti ja to je to je zgodba ne to je zgodba in eee potem se izraz takole pač še poenostavi ne za to delta delta ne in če tukaj gremo še enkrat pogledat s to je v osnovi je to zgodba enaka ne eem T S kaj bomo dobili ja ena minus ena je nič bo v redu ne se pravi eem T nič kaj bomo dobili ne če rotacije ni ja bo seveda zadeva neskončna ne in eee kaj nam ostane delta delta pri T neskončno ja bo pa ta izraz šel k nič ostane minus tole ne spet vse konstante poznamo lahko poračunamo dobimo malo drugačen izraz ne zaradi te poenostavitve in zopet gremo poračunat ne delta delta je razlika dveh delt no in če eno poračunamo je pač delta plus delta delta ne pa dobimo nov eee izračun eee kaj je zdaj eee še vesel zaključek te zgodbe ne poleg tega da so izrazi se nam takole kar ne poenostavljali je pa zdaj eee simulacija ne eee ta debela črta je prvotna ne to je pa poenostavljena eee funkcija ne eee in eee te eee aktivacijske pregrade in eee eksperiment ne so pa te točke kot vidimo da je eksperiment se zelo lepo prilega k tej poenostavljeni ani analitični rešitvi ne to so skratka tiste točke ki sem jih jaz z Monte Carlo simulacijo vam na začetku pokazal in kot vidite gre za eno kilokalorijo ali pa ja z odmika od eee napovedane analitične rešitve se pravi za v resnici zelo dobro izvedeno tako s ja simulacijo kot eee kot analitično rešitev ne ujemanje ne no zdaj pa še malo razprave za zaključek in sicer smo torej eksaktno analitično rešitev primerjali z eksperimentalnimi rezultati depolimerizacije polietilen tereftalata z pa brez uporabe mikrovalov eksperiment je pri petsto triinsedemdesetih kelvinih pokazal približno osemnajstkratno povečanje reakcijskih hitrosti če so bili mikrovalovi uporabljeni kot edini vir energije zdaj naš okrnjeni sistem pač z pri uporabi tej eksaktne analitične rešitve pa bi to eksperimentalno p pospešitev reproduciral v primeru ko bi bila rotacijska temperatura za petinpetdeset kelvinov višja od ravnotežne ali pa translacijske temperature petsto triinsedemdesetih kelvinov zanimivo je da bi pa isto pospešitev reakcijske hitrosti dobili že pri rotacijski temperaturi ki bi bila samo za devetindvajset kelvinov višja od translacijske temperature tristo kelvinov torej je na neki način ta mikrovalovni katalitični efekt močnejši bolj izrazit pri nižjih temperaturah kar je pomembno za interakcijo mikrovalov z živimi organizmi ki so pač v vsakdanjem svetu izpostavljeni mobilnim telefonom radarjem in podobnim napravam zdaj če bi mikrovalovi podobno kot katalizirajo tole reakcijo hidrolize estra katalizirali tudi biokemijske reakcije v živih organizmih pospešili jih si je enostavno predstavljati patološke efekte recimo če bi mikrovalovi pospešili reakcijo med končnimi karcinogeni in D N A bi lahko pripomogli k razvoju tumorjev k razvoju raka zdaj imamo številne take špekulacije ampak epidemiološki dokazi teh pojavov zaenkrat niso prav pogosti jaz sem lansko leto sicer bral eno zelo zanimivo študijo švedskih zdravnikov ki so pokazali da je verjetnost za razvoj možganskih tumorjev znatno večje na tisti polovici glave kjer človek uporabim uporablja mobilni telefon ampak to je pa zaenkrat zaenkrat to no in če bo pri tem ostalo je še je še kar v redu zdaj kakšni bi bili pa načrti za prihodnost ja nič najprej eee tole spraviti v en v redu članek pač analitično rešitev eee potem bi nas pa tudi zanimalo kako eee tako rotacijsko vzbujeno topilo se pravi voda eee vpliva na lastnost eee topnosti se pravi a je boljše topilo a je slabše topilo za določene topljence in tudi kakšen medij predstavlja za kemijsko reakcijo eee v kateri pač eee ki ki v tem mediju poteka tako hvala za pozornost pa če so kakšna vprašanja bova pa poskusila odgovoriti eno vprašanje bi bilo to ne torej eksperimentalno potek pomeni dejansko dobljeno z Monte Carlom ne tako nič ta pravih eksperimentalnih ne ne problem je ker je to nemogoče meriti pač kakšna je res re eee kakšna je neravnotežnost tega sistema ker itak lahko merimo samo ravnotežne količine dejansko edina točka ki je eksperimentalna je tale pač tristo pa v resnici translacija tristo pa aktivacijska prosta energija to je edini ja ed edina referenčna točka ki se jo res da tudi pomeriti v bistvu imamo en prost parameter no ja tako no pa vseeno ne mislim šteje kaj da se te rezultati dosti dobro ujemajo ne simulacija pa pa ja tako tako pa analitična rešitev ja … ampak ne ampak če vseeno upam da vas ne bom preveč provociral s tem ne ampak eee če vseeno malo bolj kritično pogledamo koliko je tukaj dejansko razlike ne ker takole človek če pogleda najprej bi rekel dobro tam na začetku se ujema tam pa je pa eno odstopanje vidno ne mislim zdaj koliko je to procent no mislim aha ja jaz bi rekel kaj jaz vem ena kilokalorija na petindvajset pač nek nekaj je no tako ampak ja tako čisto znotraj o okvirov ker vsaka simulacija ima eno svojo napako no seveda ja saj in pač je to je to čisto čisto normalno da tam do odstopanj kilokalorije dveh kilokalorij je to še zmeraj zelo dobra simulacija no tako če če eee to to naredi ja mhm mhm mhm mhm tako ja no to je zelo zanimivo ne tista prva slika mi je bila še posebej všeč radar pa vojna v Bosni no v tistem času ko je bila ta slika posneta ne sem jaz učil statistično termodinamiko na univerzi v Groningenu ne ko smo kombinirali z molekularnimi simulacijami no in eee študente je zelo zabavalo ne ko smo razpravljali da leti granata nad Sarajevom ne in da je v njej termometer in koliko kaže tisti termometer ne ne mislim da smo tlele zajeli eee v bistvu zelo dobro tale problem ker mislim da ključen element tlele noter je rotacijska temperatura ker pač tlele se pogovarjamo v strogo o strogo neravnovi eee neravnovesni situaciji ne tudi ves koncept aktivacijske energije recimo je s terminološkega stališča recimo dajmo ga dajmo reči pod pod vprašajem ker to so pač kvazi aktivacijske proste energije ne pa vendar ne kako bi v bistvu tole zadevo sebi ovrednotili se pravi rotacijsko temperaturo ki je tukaj in ad hoc aha ja to je eem sigurno kaj naj rečem pač obstajajo obstaja več evidenc no da eem je to neka logična predpostavka da skratka eee je problem pri mikrovalovih s samo definicijo temperature dokler imaš ti equipartition theorem se pravi da je energija enakomerno razdeljena med vse prostostne stopnje med rotacijo translacijo in vibracijo stvari delujejo in pač ima temperatura res en eee direkten smisel čim pa bi bil višek ene energije v določenih prostostnih stopnjah potem imamo pa naenkrat opravka z večimi temperaturami in je hecno recimo eee čisto tako že če z različnimi termometri meri temperaturo eee v zmeseh ki jih obsevamo z mikrovalovi kažejo različne vrednosti tako da to recimo nakazuje točno to da je problem v sami definiciji eee temperature z za ta konkreten konkreten problem pokazateljev je pa tudi več še drugih recimo voda če jo z mikrovalovi segrevamo sploh ne vre pri stotih stopinjah Celzija ampak cirka tam pri sto treh sto petih in to ni neko lokalno pregretje ki se tudi včasih zgodi pač če imamo temperaturo pa segrevamo segrevamo in tukajle bi bilo recimo sto stopinj in pol bi nazaj se vrnili na ravnovesje ampak pri mikrovalovih vztraja pri sto treh sto petih stopinjah Celzija in vre naprej in pač ideja je podobna da v resnici človek potrebuje oziroma molekula potrebuje translacijsko kinetično energijo da se strga ven iz tega balka vode in da ji ta višek energije ki je v rotacijah spravljen ne bo kaj dosti pomagal k tem da bo zavrela in zaradi tega v je treba celotno energijo dvigniti na sto pet da bojo translacije šele na sto prišle in da bo zad zadeva vreti začela tako no to so recimo taki konkretni primeri ki kažejo da je nekaj narobe z definicijo temperature kadar imamo opravka z mikrovalovnim gretjem ampak še vseeno to je N V T ansambel ne še zmeraj je to N V T T R ansambel in markovska veriga je ja mislim mislim da ni zlomljena no tako ja samo s tem p p pač ja ne sem to mislil tako kot dva termostata ooo malo mi gre tako na neki način mislim če bi šel v molekulsko dinamiko bi imel pol nekako dva termostata ja enega za rotacije drugega za translacije ja a ni če je problem z definicijo temperature pol imaš tudi težave s termodinamiko ja sigurno saj vidiš kako se matramo ja okej no v redu hvala za obisk
Predavanje o vzgoji otroka, ki poudarja vzpodbujanje samostojnosti in odgovornosti, sprejemanje odločitev, pogovor z otrokom, izkazovanje ljubezni in vpliv partnerskih odnosov na čustveni razvoj otroka. snemanje Jure Tompa transkripcija Dominika 2010-03-04 Maribor terenski posnetek 2010-03-04 akademski, družboslovje ženski MB fakulteta ali več ženski MB srednja šola ženski MB višja ali visoka šola moški nedoločno nedoločno moški MB fakulteta ali več ženski MB višja ali visoka šola ženski MB višja ali visoka šola ženski MB srednja šola ženski MB višja ali visoka šola MB Maribor 2010-02-25
pozdravljeni danes nas je kr mal več zbranih a ne tk da vas je prav fajn pogledat en čist nekak bi rekli en mogoče res zaključek en rezime vsega kar smo na teh preteklih treh oziroma zdaj na četrtem srečanju govorili a ne dejansko zakaj je tolk pomembno da se mi sploh ukvarjamo s tem kako otroka vzgojit zakaj je tok pomembno da mi tam se dost z njim pogovarjamo pa nekak vzpostavmo do njega odnos da spoznamo kdo ta otrok v bistvu sploh je to je tist o čemer bomo dans govorili a ne ker vsi vemo a ne v kakšnem svetu živimo v bistvu v svetu ki je kr zahtevn za preživetje a ne vsak dan vsak trenutek našga življenja se mormo odločat od tega ne vem kaj bomo pili ne vem ko sn jz bla mala recimo v trgovini si mel kokakolo pa cedevito pa enih par takih stvari a ne zdaj maš kokakolo z rumom pa ne vem vodo z okusi a ne in vsak trenutek se otrok more odločit kaj je za njega tist trenutek najbolš in to je tud pomembno pr drugih stvareh ne vem v kero šolo boš šov kaj boš potem počel se odločaš a boš nardil domačo nalogo al pa ne recimo a boš sledil mogoče sošolcem ki počnejo kake take stvari ki ne veš če so čist v redu zate al niso al boš pa tam ostal pr sebi pa mislu s svojo glavo a ne zato je tolk pomembno da dejansko otroka že čist od onega čist majhnega naprej spodbujamo da čim več kar zmore naredi sam in da smo mi tisti ki mu v bistvu pomagamo da se uči pa ne sam uči v šoli a ne ker nam najprej pride na pamet ko rečemo učenje a ne ne samo v šoli a ne ampak tud na splošno v življenju da se uči čisto takih vsakdanjih stvari reševat svoje probleme se z njimi soočat da nismo mi tisti ki al prehitro mu pridemo nasprot pa mu začnemo preveč pomagat al pa ki ga kr pustimo nekje da sam reši stvar ampak smo tuki nekdo ki ki ga tam drži za roko pa mu pomaga jaz vem a ne hkrati pa mu dovoli da sam dela stvari in zakaj je to tk pomembno a ne zakaj je tk pomembno recimo da si otrok ne vem sobo pospravi bi rekli ne vem soba pospravljena al pa nepospravle ni nč tragičnega a ne ampak če recimo vzamemo to sobo ki jo mi pospravljamo vedno znova in znova a ne se ta otrok nauči da v bistvu se nč ne rabi potrudit da živi v enem okolju ki je njemu prijetno in zato je tolk pomembno vztrajat pri takih čist mogoče bi človek reku teh malenkostnih stvareh ker dejansko za otroka so pa zlo pomembne a ne in otrok se prek takih vsakdanjih stvari uči se odločit za tisto težjo pot ker tako zgleda ponavadi a ne smo ravno meli ravno včeraj smo meli skupino za starše in smo neko podobno temo meli a ne in smo že mi odrasli v bistvu govorili čisto a ne kolk je težko dejansko če se včasih odločiš za težjo pot ne vem če vzamemo čist kako tako banalnost recimo kavico nekdo ki zlo rad pije kavico kok težko je recimo se en dan odločit jaz pa danes ne bom pila kave pa maš občutek da ti vse gre narobe a ne in isto je otroku a ne kok kok težko se mu je včasih odločit da je drgačen ko drugi recimo sma govorile z mamico pa je rekla je prišla punčka domov cela žalostna zato ker ona ne sme gledat eee mislim da Sosedovi al neke oddaje nekega filma a ne pa vsi gledajo in kaj se jaz naj z njimi pogovarjam sej sploh nimam kaj govorit a ne čist sama sem kuk je težko recimo otroku v taki situaciji ker pa je pol res sam a ne tako doživla sej jih še velik ne gleda ampak ona je vidla samo tiste ki gledajo in je tud mamici na tak način predstavla in kok smo včasih mi starši pol v dilemi ko dejansko ne veš a je res v redu da otroku ne dovoliš gledat al bi blo bolš za njega da bi gledal al bi blo bolš za njega da bi ti z gledal z njim in smo včasih kr zmedeni a ne vem a se sm meni to pojavla al pr vas tud kaj ? mate kdaj ta občutek ? da sami več ne veste a mate prav al nimate ne zato ker v tem primeru točno veš da sigurno še je eden al pa dva al pa trije ki tud ne gledajo ne aha in takoj poveš nekoga a ta pa gleda ? nja on tud ne gleda ne to je nemogoče da bi jih trideset pa bi jih devetindvajset gledalo en pa ne ja ja točno ste rekli nemogoče a ne ja iz prakse povedano da to sigurno ni res ne mhm res je tako a ne ampak problem je ko otrok pa vidi samo tiste ki lahko a ne on tistih sploh ne vidi tistih mogoče je več ko polovica razreda tud ne sme gledat on vidi glih tistega sosedovega Mihota ko pa slučajno lahk gleda a ne in o tistem vam vedno vedno znova govori a ne ja sosedov pa lahko zakaj pa jaz ne smem zakaj si tak tečna a ne in bi rekli pa sej ta oddaja f končni fazi tud če jo gleda al pa ne ni ni tk bistveno bistven problem ampak kaj se on uči s tem a ne ko res mu ene meje postalvamo ko mi v njih verjamemo po tem se dejansko otrok uči tud odločat tud bit drgačen od drugih ker to to bi jaz rekla da je mogoče naj tisto najbolj taka past f kero se mi starši kr hitro ujamemo ne da nas ujamejo takoj na krivdi ne vem vsi majo lahk take kavbojke sam jaz jih nimam vsi majo lah eee ne vem vsi majo mobitele sam jaz ga nimam vsi lahko so za računalnikom sam jaz ne smem bit sej vemo ta vsi je zlo relativn ampak tuki je dejansko tist ko bi pol reko ja pa sej sej si res bošček tam a ne sej ti bo res težko a ne pa je res težko bit drgačen ko drugi ampak kuk je to pomembno da se pa otrok uči da v bistvu dobi dergačen pomen tud v redu da ni treba bit vedno enak da ni treba met eee ne vem ravno Levis zato ker majo vsi leviske da ni treba met točno tisga telefona ki ga majo vsi ampak da smo dergačni in da to ni nč slabega ker dejansko tu se tis začne a ne en občutek da si lah ti sam svoj dergačen in to je zlo pomembno da se lah odločiš za tisto težjo pot ja ker odločit se tk ko večina dela je kr enostavno a se strinjamo ? se a ne ? je dost težje nardit neki druga in dejansko je zato pomembno da se ti zmoreš odločit in da zmoreš za tisto odločitvijo stat ampak je zlo težko se odločit nekomu ki se nikol ni rabo odločat že v čisto majhnih stvareh kaj bo obleku kaj bo jedu kaj kdaj bo šov spat recimo čist takih stvareh k je v bistvu vsak otrok zlo hitro že z njimi soočen rdeča al pa vijolična majčka ne vem trenirka al kavbojke in to so ene take odločitve ki jih otrok čist lahko sprejme in se v bistvu s tem uči če se v eni fazi mi preveč za njega odločimo al pa preveč nekak pomagamo olajševat njegove probleme niti ne nauči se niti ne nauči soočat s problemi in mu je težko a ne se pol res odločit in seveda tist kar je pa najpomembnejše pogovor a ne ker vsi vemo recimo med dopusti vikendi ko mamo mi dost časa ko smo mi mirni sproščeni je v bistvu z otroki še kr sorazmerno lahko bit a se strinjamo ? ja se ne ? kdaj se začne največ težav ? zjutraj ko se ti v službo mudi al pa ne vem po popoldanskem ko prideš domov ob petih zvečer čisto utrujen a ne in potem tam vidiš otroka ki neki počne a bi lah rekli da je tako ? se lah strinjamo ? bi a ne ja tist pet minut do takrat ko je treba it od doma takrat je najtežje in eee zato je res pomembno da da smo tud tam z otroci ker takrat ko v bistvu otroci nas najbolj na nek način izzivajo k nas najbolj nam grejo na živce k nas najbolj motijo takrat je mogoče en trenutek ko nas pa naj ra najbolj rabijo ravno f tistem a ne smo malo govorili zadnjič o o tremah ki jih otroci majo jih zlo različno kažejo oziroma na zlo različne oblike govorijo kaj oni dejansko rabijo recimo otrok ko ti reče pust me na miru ne mi težit se zapre v svojo sobo kaj mislite a res to želi ? kaj si tak otrok želi ? pozornosti pozornosti okej ampak a je v redu če mi pustimo pa rečemo okej ti se lepo skuliraj v svoji sobi pa prid naslednji tedn vn ne a ne okej si kr želi da bi mal vztrajali da mal pridemo tja pogledat kaj se z njim dogaja otrok ki noče it z nami več ven na bazen to je brezveze kaj bo pa on s starši tam počel pa noče it na smučanje prej je pa rad hodu a ne ker tud ni fajn si v bistvu sploh tega ne želi ampak si želi bit z nj z nami ampak ne zna povedat na tak način da mu je težko a ne in tu tu je važno da mi to razumemo da tist ka on sporoča ni nujno enako tistemu kar rabi al pa en otrok tudi reče ne vem k ko dobi recimo v šoli slabo oceno kaj rečejo otroci a je kdo ki reče da se je premalo učil al pa se je prepozno začel učit no vaši mogoče rečejo ta večji mogoče bolj ti še ne tak zgodaj ko je že mal zrasto … del srednje šole recimo to takrat že mogoče ja al pa pol pa še tam včasih ja … al pa ja recimo kaj je najpogostejši izgovor ja učitelca mu je dala vprašanja ki sploh ni rekla da jih bomo pisali pa test je bil tk eee sej jz sn odgovarjal ampak ko sn na polovici pol že blo že kr konec sej ne morš tak hitro pisat a ne pa test se sploh ni dal brat tak je neki print čudn bil da se sploh ni dalo brat a ne pa sej so vsi slabo pisali idi kr pokliči mamice ti bodo povedle a ne to so tisti nekje najbolj pogosti odgovori bi jaz rekla ja in dejansko otrok res tam tak doživlja a ne in je fajn tuki kaj bi zaj mi nardili a ne a mu kaj pomagamo če mu rečemo čuj kaj si zaj zmišljuješ jaz vem da je vaša profesorca čist v redu a ne ti se nisi učil kaj mislite bi blo to otroku fajn ? ja okej še kaka ideja ? al pa mu rečt joj ti si pa res bogi sej jz vem jaz tud jz sn hodla na to šolo ta profesorca je bla že nekdaj taka bomo se na drugo šolo rajš prepisali ka pravite ? ne v redu ne ? aa ne ker otrok ko dobi en ko je mal razočaran ko dobi eno slabo oceno sej on tak ne rabi to je čist normalna reakcija da v bistvu on preloži krivdo na nekoga druga ker je njemu težko ker čist če se mi probamo v sebe vživet ko neki nam ne rata a ne ko si želimo da bi nekje uspeli pa se pa nam ne rata a ne da nam je tam težko ? včasih nas je mal sram včasih se pol krive že mal počutimo da da nismo se tiste stvari lotli tk ko bi se morali in pol kaj je najlaže nardit ? nekog enga drugega za odgovornega nardit ampak tu je pa važno da res res starši otrokom pokažemo kje kje je tist a ne da so oni odgovorni in da jih mogoče nea tuki kregamo a ne al pa jo pa zakaj si to dobo pa sej sn ti rekla da se bi mogo učit pa vidiš tisti film si gledal pa zato je pol slaba ocena a ne ampak da jih tu probamo čis slišat a ne da so v stiski in da verjamemo glej sej bo boljše ne to pomeni sam da se boš pač mogo naslednjič mal prej it učit pa bo pa bo v redu a ne in je tu res pomembno da da je čim več te komunikacije z otrokom ker kaj je tist najtežje a ne ko otroka v bistvu ne poznaš v bistvu ze sigurno zdaj je tk čas nekak narjen a ne da smo časovno če tako pogledamo z otrokom zlo malo a ne kolk pet šest ur recimo smo doma a ne od tega neki časa porabimo za pospravlanje neki časa porabimo še za kaj drugega a ne dejansko ostane mogoče res ene štiri ure kvalitetnega časa ki ga res lah z otrokom preživiš al pa še majn a ne čis odvisno od situacije in je tu res pomembno da da tukej res mi probamo bit z otrokom pa bomo rekli ja super a ne če bi blo vse idealno kaj pa če je v službi naporno pol priem domu pa še me cel kup opravil čaka a ne in kk naj bom zdaj jaz kvalitetno z otrokom ko sn utrujena ko sn jezna ko sn razburjena a ne in je tok pomembno da si mi najprej sebe ta čustva sploh priznamo da mi sami sebe sprejmemo sami seb priznamo kako smo kk se počutmo a ne ker je to predpogoj da bomo mi lahk otroka prav začutli razumeli pa bomo tud hkrati dovolili da je to kaj je ker nekje ko so recimo otroc otroke vprašaš kaj jim je v bistvu nekje najtežje a ne kdaj se oni najbolj grozno počutijo kaj mislite ka bi rekli ? mate kako idejo ? recimo ko si doma kaj je kaj je najbolj grozno ? ko so prepuščeni sami sebi okej ja copate obut ko si morjo copate malo za šalo malo zares a ne mhm ja najbolj grozn občutek je učit keder to mogoče tud mi vemo recimo ki smo ko smo mi odraščali a ne sej ni tk daleč najbolj grozno je ko maš občutek da morš skrbet za starše da si ti tisti ki si odgovorn zato a mama mama joka al je mama utrujena al je mama žalostna al je oče utrujen al je očetu težko al sta da sta še hujše da se oče pa mama tudi skregata a ne zarad otroka tu je tist kar je otroku najtežje recimo ne vem a priori smo ponavadi skupi različni ljudje a ne v večini primerov je tk jz ne vem kk je pr vas a ne ampak v večini primerov je tk da je recimo ena mamica ki je mal bolj popustljiva je ponavadi z očetom ki je pa mal bolj popustljiv a ne in kombinacija tega je da mamica reče neki oče neki drugega in če se to recimo pred otrokom zgodi jaz rečem pa sej pa pust pa sej bo že to nalogo naredo dej dej mu mir a ne pa reče ja ti vedno popuščaš no vidiš po pa id v redovalnico pogledaj pa poglej kake ocene so tam a ne in tuki je otrok pol res v stiski tu je tist ko začne pol on se čutit krivega da da sva se midva zarad njega skregala in hkrati ja ko jaz res mogoče včasih mal pridem pozno domov pa sem pa se mi je že v službi kaj zgodilo pa sem se tam že s kako kolegico skregala al pa mi je šef kaj naložu recimo in pol pridem domov pa recimo moja punčka je tam dol kaka miselte da je ? a mi kaj verjetno nagaja al ne ? smo zmenjene da bi mogla že prejšnji dan sobo pospravit ka mislite a je pospravla ? ne ne ? pa naloge še verjetno tud nima ne ne ? ja in če jaz obtežena pridem in pol z njo tisto nalogo nardim jaz tisto sobo pospravim pa z enim občutkom da mi je zlo težko a ne in dejansko kaj kaj bi jaz zdaj morala naredit recimo da bi se ta punčka v redu počutla ka mislite ? in da naj stopi en meter proč da lahko malo zadihaš ja sej … okej potem se bova pa dalje pogovarjale ja za začetek ja se pravi si priznat težko mi je a ne pa ne zarad tiste tvoje nepospravljene sobe kr to sn itak pričakvala ampak in rabim eno sekundo za sebe da se spravim pa da se umirim a ne ja in potem se lahk midve začnema o sobi pogovarjat ker če pa jaz to nem nardila bom pa kaj nardila nikol me ne ubogaš nikol ne nardiš tistega kar se zmeniva vedno sej sej točno vem kaj bo sploh s tebe a vam je kaj znano ? al sam men včasih ja pol se pa začnejo tisti stavki a ne pol nam je pa čez pet minut žal pa gremo tja pa jo pokrijemo pa ji damo lupčka pa lepo spi a ne v bistvu pa vemo ne da smo ji krivico nardili čist zarad tega ker sem jaz sm jaz tak reagiram zarad svoje stiske ne zarad tiste nepospravljene ne zarad nje a ne in to je tist se mi zdi za starše najtežje a ne ločit med tem kaj jaz čutim pa doživlam pa med tem kaj otrok doživla tud kaj partner doživla a ne in sprejet odgovornost da sn jaz jezna zarad sebe ne zarad tega kar otrok naredi da sn žalostna zarad sebe ne zarad otroka da je mene sram zarad sebe ne zato ko je moja punčka rekla ne vem ne vem kaj a ne da je men težko z čis zarad sebe ne zarad tega ka je ona naredla to to je tist najtežje a ne za nardit in to je tist ko nekak korakec pa korakec al pa mali drobček pa mali drobček najeda samopodobo recimo čist če se mi spomnimo čist pr seb a ne kok nam je recimo blo težko ne vem a se vam je kdaj zgodilo da vam neki blo zlo v redu ? ste uživali ob tem a ne in bi recimo pol prišla ati pa mami pa se s tem ne bi strinjala ah pa sej to je brezveze to to ni nič a ne a se je že komu kaj takega zgodlo kdaj ? da se niso strinjali je ne ? verjetno doskrat sploh mislim ženske mamo po navadi kr težave z mamami a ne se kr težko nekak najdejo oziroma ne vem večina verjetno si rekla nikol nočem bit taka ko mama ampak pol se pa slišim točno njen stavek izgovorim svoji hčerki recimo al pa svojemu možu točno tist ko sem rekla da nikol ne bom v takem odnosu ko sta bla moja oče pa mama recimo a e f točno takem se najdem a ni to hecno in in to je tist a ne in dejansko če jaz delam avtomatsko delam na način ko sn jaz recimo doma doživela na način ko je moja mama mene vzgajala ko je moj oče mene vzgajal a ne in avtomatsko reagiram na tak način in če je blo to v redu al pa ne in je fajn tuki da da probamo iz tega avtomatizma it se pravi ja da si vzamem tistih pet minut ko pridem nekod a ne in se res probam naravnat na tistega človeka ki je tam na drugi strani in da tam res vidim otroka ne ne nekaj kar si jaz želim da bi ta otrok bil ker če tak pogleamo naše otroke so si kr različni ne vem kolk otrok kaj maste enga dva ? kje ste kaj ? dva povprečje ja recimo a ne in če ta dva otroka pogleate a sta si kaj podobna ? pa ne sam na zunaj ampak tak na splošno nič a ne ? nič čist drugačna tak da če bi jih meli pet al pa šest verjetno bi blo zlo isto al pa če razred pogledam ma vsak otrok je čist svoj ja in kok je tuki nas lahk tud zlo hitro zapelje ko mi v svojem otroku vidmo glej ga je ne vem po takih malo bolj bolečih besedah takoj bolj strah in na impulz bi rekli jaz ga morem bolj pogumnega nardit a ne ga morem mal bolj nekak opogumit probat da bo drgačn postal a ne al pa recimo otrok ki je malo bolj tih bi ga kr na impulz kr nekak dali v tako situacijo da se bo mogo mal bolj naprej stopit da se bo malo bolj začel zase postavlat a ne in je zlo važno da tu pa res probamo videt kdo sploh ta otrok ka kaj sploh on rabi od nas in ka mislite da se mu kaj kaj ti otroci res rabijo ? a rabijo da jim mi pomagamo pa da jih mi ne vem ne vem recimo če vzamemo enga otroka ki je malo bolj tak nežen otrok malo bolj prestrašen se hitro razjoka ka kaj bi ta otrok rabo ? a bo ta … kako ? … mhm priložnost … priložnost mhm da mu damo priložnost torej temu ja se pravi on ne rabi da ga tam zdaj mi neki v vato zavijamo a ne oziroma da ga probamo reševat pa tud ne rabi da ga zdaj rinemo f težave pa glej sej ni noben problem sej to sploh nič ni a ne če pa je njega strah ampak rabi šanso sam da smo mi z njim in da ve da se lahko na nas vedno zanese in to je tist kar rabi in dejansko en ko prie ena taka sitacija je fajn da smo mi z njim in da ga poslušamo kk mu je ? ker čist če se mi spomnimo ko smo meli recimo kake težave pa pridemo tja pa svoji prjateljci recimo povemo veš ne vem včeraj mi je pa mož to pa to naredo prjatelca pa nam reče ja pa sej sem ti rekla sej sej to itak nič ni to je to je kr nekaj brezveze sej to bo vse minlo a bi jaz bla zadovoljna s tako prijatelco ka mislite ? ne ne ? al pa prijatelco ki bi rekla ja veš tam eee to pa to naredi pa bo vse drugač pa pa se boš vse spremenilo pa bo on dergačen ti mu lepo kosilo skuhaj pa kavico mu postreži pa boš vidla čist dergač bo ka pa takšna ? bi bla zadovoljna ? mogoče bi mož bil mož bi bil a ne ja ampak ne dolgo jaz pa vsekakor ne bi bla a ne in ka kaj pa mi želimo res od nekoga k mu lahk rečemo prjatel nas posluša nas posluša okej da nas posluša pa sliši kaj mi pravmo ne da razmišla o tem kaj bi on naredo v taki situaciji oziroma kk bi mi pomago a ne tu mislim da se tud eee me ženske pa moški največkrat počmo a ne ko mi želimo svojmu možu neki povedat kako nam je in kk nam je težko in kaj mož na impulz nardi ? nam začne pomagat ja veš pa pa to si tk če bi si eee če bi si tole nardila pa čas razporedila bi blo pa drugač a ne in kaj mislite kk kk se počutmo ? če naši možje to nardijo s tem reče nesposobna si okej ja in nas to zelo zelo jezi kr pa me vemo da smo sposobne a ne in dejansko tud smo ampak si sam želimo da bi nas poslušali slišali da nam je težko nas razumeli in nam po s tem pomagali a ne nič ne rabmo nobene konkretne pomoči in to je tist ka otrok tud rabi a ne ja in pol ga ko ga slišim ko ga poslušam ko ga razumem ker dokler si doma dokler si v vrtcu si ja je tam eno tako res eno tak otroško bi človek rek tak nežno fajn a ne nekak svet se tebi prilagaja tu ko greš v šolo pa si prvič ocenjen recimo a ne sicer je ampak prideš v eno okolje kje pa se kr neki od tebe začne pričakvat in ja so ljudje s kerimi se ujameš pa so ljudje s kerimi se ne ujameš in nič ne pomaga če ti zamenjaš šolo ker boš tam iste ljudi srečal sicer v drugačnih podobah ampak isti občutek se bo tam prebudu a ne in tud otrok tuki rabi sam to da ga da lah pride domov in da lah pove kk mu je tam neč mogoče neke konkretne pomoči ampak sam da je nekdo ki ga sliši nekdo ki ga ma rad ki ga sprejme tud če ni v redu tud če ni točno tk ko bi mi pričakvali da bi bil a ne da ga sprejmemo takega ko je in to je tist ko mu lahk pomagamo tud pol v razredu da se bo lah recimo znašu med sošolci da se bo lahk med učitli znašo pri profesorju recimo ja pa včasih res najprej pomislimo a ne na ocene pa na to da je to f šoli tist kar je najvažnejše ne to je v bistvu sam en del šole a ne jaz mislim da so dosti bolj važni res tisti odnosi ki jih ti otroci vzpostavijo med sabo ker sej ocene jaz mislim če so ti odnosi v redu pa če se otrok dobro v šoli počuti pol tud ocene te ne skrbijo in eee to je tist ko včasih mi pol spregledamo recimo ko se otrok nekje ne počuti v redu mi smo pa res na ocene mogoče malo bolj pozorni namest na tist kaj otrok doživla in če se res vržemo a ne ja otrok ki bo mel dobro samopodobo ki bo verjel vase da je v bistu v redu ki bo verjel da ga mamo radi točno takega ko je da ga nič ne bi spremenili in da da smo ga veseli a ne pa pogledamo sej to vsi želimo da bi naši otroci čutli a ni tako ? a je kdo ki ki si ne želi ki bi svojga otroka zamenjal za sosedovga ? kako ? sej včasih v šali to rečemo ampak ja če bi pa naš otrok šel vstran bi pa bi pa šli ne vem v Južno Ameriko al pa v Afriko po njih a ne sam da bi prišli nazaj in dejansko to otroci včasih tega ne čutijo a ne tud če jim mi to na nek način poskušamo dat pa si rečemo pa sej normalno da ga mam rada kk tega ne vidi a ne pa sej mu to nardim pa ono nardim pa pa sem z njim pa se trudim ampak včasih res pride situacija ko otrok tud če se mi res trudmo pa res vse nardimo tam doživi da ni ljubljen recimo ene tak čist banalna stvar recimo kaj jst vem recimo da jaz mojo hčerko peljem v vrtec pa je to čist normalna stvar k jo bom nardila in vse mame tk delajo a ne ampak moja hčerka pa tam doživi da da sn jaz šla a ne da sem jo pustila da je neki pomembnejšega od nje in je pomembno da se mi o tem pogovarjamo ne da jaz pol recimo ko otrok ko bo šel domov a ne pa pa bo malo bolj siten ko ponavadi in da ne rečem jaz boš pa kr v vrtec šov sej verjetno mal več časa rabiš bit tam a ne da jaz razumem da govori o svoji stiski o tisti bolečini da je čutla da da sem jo jaz na nek način zavrgla a ne in da vzdržim tisto njeno čutenje a ne da vzdržim tist občutek ki se v meni vzbuja ob tem jaz sem tud polna krivde a ne jo tam pustim pa ko ona s solznimi očmi tam joka a ne pa tud polna krivde počutim a ne ampak da jaz v tej krivdi še ne nje naložim ampak dovolim da je da ona čuti krivico a ne da je njej težko in da tam vzdržim res tiste njene solze a ne to je tist bistveno se mi zdi da otrok čuti da mi ni breme da je v bistvu ni ni težko bit z njim da je v bistvu ena kvaliteta no da v bistvu tud ko smo v službi tud ko smo na potovanju tud ko smo ne vem kje v bolnici ne vem kje mislimo na njega a ne da je vedno z nami na nek način to to je tisto pa tud če nam je včasih a ne sej včasih če smo iskreni a ne sej bi pasalo kak tedn odmora pa da bi se odpočili od vsega skup a ne a bi ? bi ne kak samotni otok brez kogarkol sonce in morje ja ampak jaz mislim da tudi na samotnem otoku bi nam hitro dolgčas postalo ravno za tistim pred čimer smo pobegnili a ne ups ja in seveda da bomo znali it po tistih stopničkah gor a ne ker niso enostavne in res nujno damo voljo a ne kaj nam pomaga recimo zjutraj ko zdaj je lepo vreme a ne narava nas kr že sama nekak kliče da bi šli vn in kaj rabmo da da se lah odločmo pa rečemo ja jaz si bom pa dans vzela čas pa bom šla ne vem na Pekerco recimo kaj nam tu lahk pomaga sam voljo voljo a ne kaj mislite a tu gre za to da nimamo časa recimo da bi šli ? a mamo tolk časa da bi lahk šli če bi če bi se tako odločli mamo ne ? okej se pravi da rečt ja mam službo pa to pa ono a ne pa ne ne uspem ne morem a ne niam časa je v bistu res tk en izgovor na nek način a ne okej se pravi voljo in ka mislite na kak način mi voljo dobimo ? ja ko to enkrat nardiš drugič veš kak kako ti je blo pri tem ko si to ja ja edin tisti prijetni občutek mhm super ja ja pa tudi otroku je blo všeč če si če je bil s teboj na primer ne mhm super ja se pravi da ti voljo dobiš je nujno da izkusiš da ko neki nardiš pa ti je težko da kakšen rezultat je pa v redu ja ko pa jaz priem tam gor na vrh Pohor Pekerce pa se čist drugač počutim a ne ko pridem domov sem pa drug človek ja in to otrok tud rabi a ne prav to izkustvo in to izkustvo se začne čisto od majhnega že a ne ja f tem ko on neki sam nardi ko mu neki uspe kok smo mi recimo tak čist odrasli ponosni nase ko neki v redu nardimo pa ne zarad tega ker bomo pol neko nagrado dobil ne zato da bomo ne vem kako oceno dobili recimo ampak čist iz tega ko ti neki rata ne vem če se jaz spovnim moje hčerke ma jaz nisn vidla bolj srečne pa ponosne dekelce ko si je prvič na marmela na marmelado na kruh sama namazala in ji je to nekak ratalo si sicer je blo vse okrog zapacano ampak njej je uspelo tist namazat in kok je ona bla takrat ponosna nas nase a ne in to to je tist se mi zdi ko mormo mi otroku dat čist take majhne na nek način majhne dosežke starosti primerne a ne ja kok je recimo en četrtošolec ponosen ko sam gre v šolo prvič gre sam v šolo prvič gre na avtobus se tam znajde si tisti žeton oziroma karto pokaže in pride domov kok mu to v bistvu pomeni pa bi mi misli pa sej to ni nič takega a ne al pa bi nas blo strah ga spustit a ne kaj če se mu bo kaj zgodilo ampak kok kok je pa to res pomembno res taka izkušnja recimo pomembna za otroka kuk je fajn recimo eno dobro oceno dobit pa ne zarad tiste ocene ampak tist enga občutka eem da si se neki nauču da neki znaš a ne in seveda da bi sploh lahk to gledali a ne kaj je res a ne da se vrneš domov in da maš tam nekoga ki te sprejme ki te ma rad ki te ki ti reče ne vem moja si pa tud če ja ker ko tvegamo pa delamo te korake se večkrat zgodi da nam kak korak ne uspe večkrat tvegamo večkrat se nam zgodi da nam kaj ne uspe a ne a se strinjamo ? je tk a ne in kolk je to pomembno da nas nekdo doma čaka in reče glej sej tu je pa v redu sej tud če tam se je to zgodilo jaz te mam pa rada jaz pa verjamem da bo šlo jaz pa verjamem da se ti je ja da mu res da ga mamo radi kok je to včasih težko brez ja in to lah sam oče in mama da a ne noben drug ti tega v bistvu ne more dat in tk če se mi sami pri seb spomnimo recimo kok kok je težko če maš tam ne vem enga očeta ki ti ki stoji ob tebi pa ti ne da tega občutka da si lepa pa ko neki skupi delata recimo pa če ni točno tk ko bi on želel da bi blo pa ti reče ja pa pa ni a ne ne gre ti nesposoben si ne vem kaj a ne nemogoč si s tebe nič ne bo a ne ku kuk je to težko slišat in kuk je pol lahko deset doktoratov nardiš ma tist občutek nesposobnosti pa vedno ostane vedno gledaš okrog sebe kaj si drugi mislijo a sn v redu al nisen v redu pol kaj nardiš ko v sobo prideš kaj si zaj misli al je zanimivo al ni zanimivo al je dolgčas al ni dolgčas a ne in kuk je težko kuk to obremeni da dejansko sploh ne morš od oseb kaj pravzaprav delaš pa recimo po mami a ne če če ni te tega občutka a ne da jaz lahko tam se zjokam pa da bo mama zdržala tiste moje solze zaj da ne bo še sama jokat začela al pa da ne bo še sama se slabo začela počutit kuk je to dejansko težko a ne in mogoče narisat ker potem včasih si človek boljš neki predstavla če sm bolj slaba risarka pa bomo kr skice narisal a ne če tu je a ne in ka mislite kaj kaj rabimo recimo da lahko smo z otroci a smo lahk z otroci recimo če se če se midva s s možem skregama a bom lahko jaz nekak z otroci ? kaj mislite jih bo lahk začutla ? kako ? težje težje a ne ? ja ste kdaj razmišljali zakaj je težje ? in ne mogoče sam to ampak ste kdaj razmišljali zakaj se sploh vidva z možem kregata ? kr tk če gledamo nazaj a ne ko smo se mi zaljubli kaj smo tam vidli ? a smo vidli tam ene osebe ki nas bojo osrečile ko bomo srečni z njim in ko v bistvu ne bo nobenih konfliktov živeli smo a ne ? in kaj pol pol pa kaj vidmo čez enih par let ? otroci razlike ja točno to a ne skrbi skrbi pa razlike ja ja pol pa jaz kr naenkrat vidim da je moj mož pa čist dergačen kakor sn jaz mislila da je al pa mož pove da se mu čini da je žena čist druga a ne se hecal je reko da se poročimo čist z z drugačnim z drugačnega zornega kota a ne moški se z nami poročijo zato da se noben ne bi nikol spremenile da bi vedno ostale take ko smo točno take nič drugačne pa ne samo v fizičnem smislu ampak na splošno a ne da bi vedno jih tk eee rade mele vedno jim tk stregle f tem smislu a ne moški se pa z nami poročijo oziroma ženske se pa z moški mi se pa z moškimi poročimo in jih in nekak vidimo en potencial v njih in jih želimo spremenit a ne da bi če jih bomo mele dost rade pa če bomo lah dost ble z njimi a ne da bojo pa pol postal bolj taki ko si mi želimo a ne in če to pol daš skup a ne to nikakor ne gre kaj se pa pol zgodi a ne mi se spremenit mi se spremenimo moški pa isti ostanejo in zato pol pride do konfliktov a ne ravno nasprotno od tisga kar si želimo ja in dejansko smo rekli prej zakaj prie do konfliktov zarad razlik med nami a ne in če jaz ne morem sprejet tega da je on različen od tega ka si jaz želim od njega pa jaz od njega pričakujem bom zlo težko sprejela da je moja hčerka dergačna od mene da ma ona rada pa drugo barvo ko jaz recimo da pa njo zanima glasba mene pa recimo men je pa glasba neki čis brezveznega a ne men je pa bolj pomembno ne vem kaj jast vem šola recimo al pa šport ja in je pa zlo težko a ne in zato je tok pomembno v bistvu se tuki se mi zdi začne res tist res tisti pravi temelj a ne odnosa tud z otrokom a ne in tud otrokove samopodobe kolk bom jaz tu zmogla sama sebe ohranit to kaj jaz čutim to kaj jaz verjamem to kaj jaz mislim in kok bom zmogla jaz možu dat dovolenje da je to kaj on čuti pa misli pa doživla a ne in če tuki čist en banalni primer vzamem recimo čist kaj jast vem okol česa recimo čevlov a se kaj kre kregamo čevlov ? kaj vam gre kaj na živce no ? dajte mi mal pomagat ko si razporejamo prosti čas okej točno dobro ste me spomnili tekme a vam grejo tekme na živce ? nogometne mamo kakega mamo može ki radi nogomet gledajo ? ja vam in ne da tiste tekme pridejo ravno ob nepravem času ? ravno takrat ko bi človeka najbolj rabu takrat je tekma na na televiziji a ne in ka miselte kaj zaj nardit da se ne osta zarad te tekme skregala ? teko gledaš pusti se zravn vsest pa gledat ja še kaka ideja ? da sta dva dogovorita ne mislim kaj jaz vem on gleda tekmo pa jaz ne vem če bi gledala tekmo kaj druga gleam pa v tistem času a ne pol kam šli recimo čist tak da si nekak fer ta čas razdeliva … ja super ja ja da se tu dogovorima a ne ja je pa težko to pa je res a ne ker v čem je pol problem a ne mi se na zunaj kregamo o tekmi ampak v bistvu je pa ta tekma samo en okvir a ne f tisti tekmi pa gre a me maš rad al me nimaš al sem ti jaz dost pomembna al ti je to bolj pomembno tu je tist tu mene tolk moti da on tisto tekmo takrat gleda ta tekma je pomembnejša kuker jaz ta tekma gledanje te tekme pomen ti me nimaš rad in takrat pol pride tuki do enga res orng konflikta ki se ga ne da rešit ker midva sicer govorima o tekmi ampak govoriva pa o nečem čist drugem o tem kak se jaz počutim
pozdravljeni danes nas je kar malo več zbranih a ne tako da vas je prav fajn pogledati en čisto nekako bi rekli en mogoče res zaključek en rezime vsega kar smo na teh preteklih treh oziroma zdaj na četrtem srečanju govorili a ne dejansko zakaj je toliko pomembno da se mi sploh ukvarjamo s tem kako otroka vzgojiti zakaj je tako pomembno da mi tam se dosti z njim pogovarjamo pa nekako vzpostavimo do njega odnos da spoznamo kdo ta otrok v bistvu sploh je to je tisto o čemer bomo danes govorili a ne ker vsi vemo a ne v kakšnem svetu živimo v bistvu v svetu ki je kar zahteven za preživetje a ne vsak dan vsak trenutek našega življenja se moramo odločati od tega ne vem kaj bomo pili ne vem ko sem jaz bila mala recimo v trgovini si imeli kokakolo pa cedevito pa ene par takih stvari a ne zdaj imaš kokakolo z rumom pa ne vem vodo z okusi a ne in vsak trenutek se otrok more odločiti kaj je za njega tisti trenutek najboljše in to je tudi pomembno pri drugih stvareh ne vem v katero šolo boš šel kaj boš potem počel se odločaš a boš naredil domačo nalogo ali pa ne recimo a boš sledil mogoče sošolcem ki počnejo kake take stvari ki ne veš če so čisto v redu zate ali niso ali boš pa tam ostal pri sebi pa mislil s svojo glavo a ne zato je toliko pomembno da dejansko otroka že čisto od onega čisto majhnega naprej spodbujamo da čim več kar zmore naredi sam in da smo mi tisti ki mu v bistvu pomagamo da se uči pa ne samo uči v šoli a ne ker nam najprej pride na pamet ko rečemo učenje a ne ne samo v šoli a ne ampak tudi na splošno v življenju da se uči čisto takih vsakdanjih stvari reševati svoje probleme se z njimi soočati da nismo mi tisti ki ali prehitro mu pridemo nasproti pa mu začnemo preveč pomagati ali pa ki ga kar pustimo nekje da sam reši stvar ampak smo tukaj nekdo ki ki ga tam drži za roko pa mu pomaga jaz vem a ne hkrati pa mu dovoli da sam dela stvari in zakaj je to tako pomembno a ne zakaj je tako pomembno recimo da si otrok ne vem sobo pospravi bi rekli ne vem soba pospravljena ali pa nepospravle ni nič tragičnega a ne ampak če recimo vzamemo to sobo ki jo mi pospravljamo vedno znova in znova a ne se ta otrok nauči da v bistvu se nič ne rabi potruditi da živi v enem okolju ki je njemu prijetno in zato je toliko pomembno vztrajati pri takih čisto mogoče bi človek rekel teh malenkostnih stvareh ker dejansko za otroka so pa zelo pomembne a ne in otrok se prek takih vsakdanjih stvari uči se odločiti za tisto težjo pot ker tako izgleda ponavadi a ne smo ravno imeli ravno včeraj smo imeli skupino za starše in smo neko podobno temo imeli a ne in smo že mi odrasli v bistvu govorili čisto a ne koliko je težko dejansko če se včasih odločiš za težjo pot ne vem če vzamemo čisto kako tako banalnost recimo kavico nekdo ki zelo rad pije kavico kako težko je recimo se en dan odločiti jaz pa danes ne bom pila kave pa imaš občutek da ti vse gre narobe a ne in isto je otroku a ne kako kako težko se mu je včasih odločiti da je drugačen kot drugi recimo sva govorile z mamico pa je rekla je prišla punčka domov cela žalostna zato ker ona ne sme gledati eee mislim da Sosedovi ali neke oddaje nekega filma a ne pa vsi gledajo in kaj se jaz naj z njimi pogovarjam saj sploh nimam kaj govoriti a ne čisto sama sem kako je težko recimo otroku v taki situaciji ker pa je pol res sam a ne tako doživlja saj jih še veliko ne gleda ampak ona je videla samo tiste ki gledajo in je tudi mamici na tak način predstavila in kako smo včasih mi starši pol v dilemi ko dejansko ne veš a je res v redu da otroku ne dovoliš gledati ali bi bilo boljše za njega da bi gledal ali bi bilo boljše za njega da bi ti z gledal z njim in smo včasih kar zmedeni a ne vem a se samo meni to pojavlja ali pri vas tudi kaj ? imate kdaj ta občutek ? da sami več ne veste a imate prav ali nimate ne zato ker v tem primeru točno veš da sigurno še je eden ali pa dva ali pa trije ki tudi ne gledajo ne aha in takoj poveš nekoga a ta pa gleda ? ja on tudi ne gleda ne to je nemogoče da bi jih trideset pa bi jih devetindvajset gledalo en pa ne ja ja točno ste rekli nemogoče a ne ja iz prakse povedano da to sigurno ni res ne mhm res je tako a ne ampak problem je ko otrok pa vidi samo tiste ki lahko a ne on tistih sploh ne vidi tistih mogoče je več ko polovica razreda tudi ne sme gledati on vidi glih tistega sosedovega Miha ki pa slučajno lahko gleda a ne in o tistem vam vedno vedno znova govori a ne ja sosedov pa lahko zakaj pa jaz ne smem zakaj si tako tečna a ne in bi rekli pa saj ta oddaja v končni fazi tudi če jo gleda ali pa ne ni ni tako bistveno bistven problem ampak kaj se on uči s tem a ne ko res mu ene meje postavljamo ki mi v njih verjamemo po tem se dejansko otrok uči tudi odločati tudi biti drugačen od drugih ker to to bi jaz rekla da je mogoče naj tisto najbolj taka past v katero se mi starši kar hitro ujamemo ne da nas ujamejo takoj na krivdi ne vem vsi imajo lahko take kavbojke samo jaz jih nimam vsi imajo lahko eee ne vem vsi imajo mobitele samo jaz ga nimam vsi lahko so za računalnikom samo jaz ne smem biti saj vemo ta vsi je zelo relativen ampak tukaj je dejansko tisto ko bi pol rekel ja pa saj saj si res ubožček tam a ne saj ti bo res težko a ne pa je res težko biti drugačen kot drugi ampak kako je to pomembno da se pa otrok uči da v bistvu dobi drugačen pomen tudi v redu da ni treba biti vedno enak da ni treba imeti eee ne vem ravno Levi's zato ker imajo vsi leviske da ni treba imeti točno tistega telefona ki ga imajo vsi ampak da smo drugačni in da to ni nič slabega ker dejansko tu se tisto začne a ne en občutek da si lahko ti sam svoj drugačen in to je zelo pomembno da se lahko odločiš za tisto težjo pot ja ker odločiti se tako kot večina dela je kar enostavno a se strinjamo ? se a ne ? je dosti težje narediti nekaj drugega in dejansko je zato pomembno da se ti zmoreš odločiti in da zmoreš za tisto odločitvijo stati ampak je zelo težko se odločiti nekomu ki se nikoli ni rabil odločati že v čisto majhnih stvareh kaj bo oblekel kaj bo jedel kaj kdaj bo šel spat recimo čisto takih stvareh ker je v bistvu vsak otrok zelo hitro že z njimi soočen rdeča ali pa vijolična majčka ne vem trenirka ali kavbojke in to so ene take odločitve ki jih otrok čisto lahko sprejme in se v bistvu s tem uči če se v eni fazi mi preveč za njega odločimo ali pa preveč nekako pomagamo olajševati njegove probleme niti ne nauči se niti ne nauči soočati s problemi in mu je težko a ne se pol res odločiti in seveda tisto kar je pa najpomembnejše pogovor a ne ker vsi vemo recimo med dopusti vikendi ko imamo mi dosti časa ko smo mi mirni sproščeni je v bistvu z otroki še kar sorazmerno lahko biti a se strinjamo ? ja se ne ? kdaj se začne največ težav ? zjutraj ko se ti v službo mudi ali pa ne vem po popoldanskem ko prideš domov ob petih zvečer čisto utrujen a ne in potem tam vidiš otroka ki nekaj počne a bi lahko rekli da je tako ? se lahko strinjamo ? bi a ne ja tistih pet minut do takrat ko je treba iti od doma takrat je najtežje in eee zato je res pomembno da da smo tudi tam z otroki ker takrat ko v bistvu otroci nas najbolj na neki način izzivajo ko nas najbolj nam grejo na živce ko nas najbolj motijo takrat je mogoče en trenutek ko nas pa naj ra najbolj rabijo ravno v tistem a ne smo malo govorili zadnjič o o potrebah ki jih otroci imajo jih zelo različno kažejo oziroma na zelo različne oblike govorijo kaj oni dejansko rabijo recimo otrok ko ti reče pusti me na miru ne mi težiti se zapre v svojo sobo kaj mislite a res to želi ? kaj si tak otrok želi ? pozornosti pozornosti okej ampak a je v redu če mi pustimo pa rečemo okej ti se lepo skuliraj v svoji sobi pa pridi naslednji teden ven ne a ne okej si kar želi da bi malo vztrajali da malo pridemo tja pogledat kaj se z njim dogaja otrok ki noče iti z nami več ven na bazen to je brezveze kaj bo pa on s starši tam počel pa noče iti na smučanje prej je pa rad hodil a ne ker tudi ni fajn si v bistvu sploh tega ne želi ampak si želi biti z nj z nami ampak ne zna povedati na tak način da mu je težko a ne in tu tu je važno da mi to razumemo da tisto kar on sporoča ni nujno enako tistemu kar rabi ali pa en otrok tudi reče ne vem k ko dobi recimo v šoli slabo oceno kaj rečejo otroci a je kdo ki reče da se je premalo učil ali pa se je prepozno začel učiti no vaši mogoče rečejo ta večji mogoče bolj ti še ne tako zgodaj ko je že malo zrasel … del srednje šole recimo to takrat že mogoče ja ali pa pol pa še tam včasih ja … ali pa ja recimo kaj je najpogostejši izgovor ja učiteljica mu je dala vprašanja ki sploh ni rekla da jih bomo pisali pa test je bil tako eee saj jaz sem odgovarjal ampak ko sem na polovici pol že bilo že kar konec saj ne moraš tako hitro pisati a ne pa test se sploh ni dal brati tako je nekaj print čuden bil da se sploh ni dalo brati a ne pa saj so vsi slabo pisali pojdi kar pokliči mamice ti bodo povedale a ne to so tisti nekje najbolj pogosti odgovori bi jaz rekla ja in dejansko otrok res tam tako doživlja a ne in je fajn tukaj kaj bi zdaj mi naredili a ne a mu kaj pomagamo če mu rečemo čuj kaj si zdaj zmišljuješ jaz vem da je vaša profesorica čisto v redu a ne ti se nisi učil kaj mislite bi bilo to otroku fajn ? ja okej še kaka ideja ? ali pa mu reči joj ti si pa res ubogi saj jaz vem jaz tudi jaz sem hodila na to šolo ta profesorica je bila že nekdaj taka bomo se na drugo šolo rajši prepisali kaj pravite ? ne v redu ne ? aa ne ker otrok ko dobi en ko je malo razočaran ko dobi eno slabo oceno saj on tako ne rabi to je čisto normalna reakcija da v bistvu on preloži krivdo na nekoga drugega ker je njemu težko ker čisto če se mi probamo v sebe vživeti ko nekaj nam ne rata a ne ko si želimo da bi nekje uspeli pa se pa nam ne rata a ne da nam je tam težko ? včasih nas je malo sram včasih se pol krive že malo počutimo da da nismo se tiste stvari lotili tako kot bi se morali in pol kaj je najlaže narediti ? nekog enega drugega za odgovornega narediti ampak tu je pa važno da res res starši otrokom pokažemo kje kje je tisto a ne da so oni odgovorni in da jih mogoče ne tukaj kregamo a ne ali pa jo pa zakaj si to dobil pa saj sem ti rekla da se bi mogel učiti pa vidiš tisti film si gledal pa zato je pol slaba ocena a ne ampak da jih tu probamo čisto slišati a ne da so v stiski in da verjamemo glej saj bo boljše ne to pomeni samo da se boš pač mogel naslednjič malo prej iti učit pa bo pa bo v redu a ne in je tu res pomembno da da je čim več te komunikacije z otrokom ker kaj je tisto najtežje a ne ko otroka v bistvu ne poznaš v bistvu zdaj sigurno zdaj je tako čas nekako narejen a ne da smo časovno če tako pogledamo z otrokom zelo malo a ne koliko pet šest ur recimo smo doma a ne od tega nekaj časa porabimo za pospravljanje nekaj časa porabimo še za kaj drugega a ne dejansko ostane mogoče res ene štiri ure kvalitetnega časa ki ga res lahko z otrokom preživiš ali pa še manj a ne čisto odvisno od situacije in je tu res pomembno da da tukaj res mi probamo biti z otrokom pa bomo rekli ja super a ne če bi bilo vse idealno kaj pa če je v službi naporno pol pridem domov pa še me cel kup opravil čaka a ne in kako naj bom zdaj jaz kvalitetno z otrokom ko sem utrujena ko sem jezna ko sem razburjena a ne in je tako pomembno da si mi najprej sebe ta čustva sploh priznamo da mi sami sebe sprejmemo sami sebi priznamo kako smo kako se počutimo a ne ker je to predpogoj da bomo mi lahko otroka prav začutili razumeli pa bomo tudi hkrati dovolili da je to kaj je ker nekje ko so recimo otroc otroke vprašaš kaj jim je v bistvu nekje najtežje a ne kdaj se oni najbolj grozno počutijo kaj mislite kaj bi rekli ? imate kako idejo ? recimo ko si doma kaj je kaj je najbolj grozno ? ko so prepuščeni sami sebi okej ja copate obuti ko si morajo copate malo za šalo malo zares a ne mhm ja najbolj grozno občutek je učit kadar to mogoče tudi mi vemo recimo ki smo ko smo mi odraščali a ne saj ni tako daleč najbolj grozno je ko imaš občutek da moraš skrbeti za starše da si ti tisti ki si odgovoren zato a mama mama joka ali je mama utrujena ali je mama žalostna ali je oče utrujen ali je očetu težko ali sta da sta še hujše da se oče pa mama tudi skregata a ne zaradi otroka to je tisto kar je otroku najtežje recimo ne vem a priori smo ponavadi skupaj različni ljudje a no v večini primerov je tako jaz ne vem kako je pri vas a ne ampak v večini primerov je tako da je recimo ena mamica ki je malo bolj popustljiva je ponavadi z očetom ki je pa malo bolj popustljiv a ne in kombinacija tega je da mamica reče nekaj oče nekaj drugega in če se to recimo pred otrokom zgodi jaz rečem pa saj pa pusti pa saj bo že to nalogo naredil daj daj mu mir a ne pa reče ja ti vedno popuščaš no vidiš po pa pojdi v redovalnico poglej pa poglej kake ocene so tam a ne in tukaj je otrok pol res v stiski tu je tisto ko začne pol on se čutiti krivega da da sva se midva zaradi njega skregala in hkrati ja ko jaz res mogoče včasih malo pridem pozno domov pa sem pa se mi je že v službi kaj zgodilo pa sem se tam že s kako kolegico skregala ali pa mi je šef kaj naložil recimo in pol pridem domov pa recimo moja punčka je tam dol kaka mislite da je ? a mi kaj verjetno nagaja ali ne ? smo zmenjene da bi mogla že prejšnji dan sobo pospraviti kaj mislite a je pospravila ? ne ne ? pa naloge še verjetno tudi nima ne ne ? ja in če jaz obtežena pridem in pol z njo tisto nalogo naredim jaz tisto sobo pospravim pa z enim občutkom da mi je zelo težko a ne in dejansko kaj kaj bi jaz zdaj morala narediti recimo da bi se ta punčka v redu počutila kaj mislite ? in da naj stopi en meter proč da lahko malo zadihaš ja saj … okej potem se bova pa dalje pogovarjale ja za začetek ja se pravi si priznati težko mi je a ne pa ne zaradi tiste tvoje nepospravljene sobe ker to sem itak pričakovala ampak in rabim eno sekundo za sebe da se spravim pa da se umirim a ne ja in potem se lahko midve začneva o sobi pogovarjati ker če pa jaz to ne bom naredila bom pa kaj naredila nikoli me ne ubogaš nikoli ne narediš tistega kar se zmeniva vedno saj saj točno vem kaj bo sploh iz tebe a vam je kaj znano ? ali samo meni včasih ja pol se pa začnejo tisti stavki a ne pol nam je pa čez pet minut žal pa gremo tja pa jo pokrijemo pa ji damo lupčka pa lepo spi a ne v bistvu pa vemo ne da smo ji krivico naredili čisto zaradi tega ker sem jaz sem jaz tako reagiram zaradi svoje stiske ne zaradi tiste nepospravljene ne zaradi nje a ne in to je tisti se mi zdi za starše najtežje a ne ločiti med tem kaj jaz čutim pa doživljam pa med tem kaj otrok doživlja tudi kaj partner doživlja a ne in sprejeti odgovornost da sem jaz jezna zaradi sebe ne zaradi tega kar otrok naredi da sem žalostna zaradi sebe ne zaradi otroka da je mene sram zaradi sebe ne zato ko je moja punčka rekla ne vem ne vem kaj a ne da je meni težko z čisto zaradi sebe ne zaradi tega kar je ona naredila to to je tisto najtežje a ne za narediti in to je tisti ko nekako korakec pa korakec ali pa mali drobček pa mali drobček najeda samopodobo recimo čisto če se mi spomnimo čisto pri sebi a ne kako nam je recimo bilo težko ne vem a se vam je kdaj zgodilo da vam nekaj bilo zelo v redu ? ste uživali ob tem a ne in bi recimo pol prišla ati pa mami pa se s tem ne bi strinjala ah pa saj to je brezveze to to ni nič a ne a se je že komu kaj takega zgodilo kdaj ? da se niso strinjali je ne ? verjetno dostikrat sploh mislim ženske imamo po navadi kar težave z mamami a ne se kar težko nekako najdejo oziroma ne vem večina verjetno si rekla nikoli nočem biti taka kot mama ampak pol se pa slišim točno njen stavek izgovorim svoji hčerki recimo ali pa svojemu možu točno tisto kar sem rekla da nikoli ne bom v takem odnosu kot sta bila moja oče pa mama recimo a e v točno takem se najdem a ni to hecno in in to je tisto a ne in dejansko če jaz delam avtomatsko delam na način kot sem jaz recimo doma doživela na način ko je moja mama mene vzgajala ko je moj oče mene vzgajal a ne in avtomatsko reagiram na tak način in če je bilo to v redu ali pa ne in je fajn tukaj da da probamo iz tega avtomatizma iti se pravi ja da si vzamem tistih pet minut ko pridem nekod a ne in se res probam naravnati na tistega človeka ki je tam na drugi strani in da tam res vidim otroka ne ne nekaj kar si jaz želim da bi ta otrok bil ker če tako pogledamo naše otroke so si kar različni ne vem koliko otrok kaj imate enega dva ? kje ste kaj ? dva povprečje ja recimo a ne in če ta dva otroka pogledate a sta si kaj podobna ? pa ne samo na zunaj ampak tako na splošno nič a ne ? nič čisto drugačna tako da če bi jih imeli pet ali pa šest verjetno bi bilo zelo isto ali pa če razred pogledam ma vsak otrok je čisto svoj ja in koliko je tukaj nas lahko tudi zelo hitro zapelje ko mi v svojem otroku vidimo glej ga je ne vem po takih malo bolj bolečih besedah takoj bolj strah in na impulz bi rekli jaz ga morem bolj pogumnega narediti a ne ga morem malo bolj nekako opogumiti probati da bo drugačen postal a ne ali pa recimo otrok ki je malo bolj tih bi ga kar na impulz kar nekako dali v tako situacijo da se bo mogel malo bolj naprej stopiti da se bo malo bolj začel zase postavljati a ne in je zelo važno da tu pa res probamo videti kdo sploh ta otrok ka kaj sploh on rabi od nas in kaj mislite da se mu kaj kaj ti otroci res rabijo ? a rabijo da jim mi pomagamo pa da jih mi ne vem ne vem recimo če vzamemo enega otroka ki je malo bolj tak nežen otrok malo bolj prestrašen se hitro razjoka ka kaj bi ta otrok rabil ? a bo ta … kako ? … mhm priložnost … priložnost mhm da mu damo priložnost torej temu ja se pravi on ne rabi da ga tam zdaj mi nekaj v vato zavijamo a ne oziroma da ga probamo reševati pa tudi ne rabi da ga zdaj rinemo v težave pa glej saj ni noben problem saj to sploh nič ni a ne če pa je njega strah ampak rabi šanso samo da smo mi z njim in da ve da se lahko na nas vedno zanese in to je tisto kar rabi in dejansko en ko pride ena taka situacija je fajn da smo mi z njim in da ga poslušamo kako mu je ? ker čisto če se mi spomnimo ko smo imeli recimo kake težave pa pridemo tja pa svoji prijateljici recimo povemo veš ne vem včeraj mi je pa mož to pa to naredil prijateljica pa nam reče ja pa saj sem ti rekla saj saj to itak nič ni to je to je kar nekaj brezveze saj to bo vse minilo a bi jaz bila zadovoljna s tako prijateljico kaj mislite ? ne ne ? ali pa prijateljico ki bi rekla ja veš tam eee to pa to naredi pa bo vse drugače pa pa se boš vse spremenilo pa bo on drugačen ti mu lepo kosilo skuhaj pa kavico mu postrezi pa boš videla čisto drugače bo kaj pa takšna ? bi bila zadovoljna ? mogoče bi mož bil mož bi bil a ne ja ampak ne dolgo jaz pa vsekakor ne bi bila a ne in kaj kaj pa mi želimo res od nekoga ki mu lahko rečemo prijatelj nas posluša nas posluša okej da nas posluša pa sliši kaj mi pravimo ne da razmišlja o tem kaj bi on naredil v taki situaciji oziroma kako bi mi pomagal a ne tu mislim da se tudi eee me ženske pa moški največkrat počimo a ne ko mi želimo svojemu možu nekaj povedati kako nam je in kako nam je težko in kaj mož na impulz naredi ? nam začne pomagati ja veš pa pa to si tako če bi si eee če bi si tole naredila pa čas razporedila bi bilo pa drugače a ne in kaj mislite kako kako se počutimo ? če naši možje to naredijo s tem reče nesposobna si okej ja in nas to zelo zelo jezi ker pa me vemo da smo sposobne a ne in dejansko tudi smo ampak si samo želimo da bi nas poslušali slišali da nam je težko nas razumeli in nam po s tem pomagali a ne nič ne rabimo nobene konkretne pomoči in to je tisto kar otrok tudi rabi a ne ja in pol ga ko ga slišim ko ga poslušam ko ga razumem ker dokler si doma dokler si v vrtcu si ja je tam eno tako res eno tako otroško bi človek rekel tako nežno fajn a ne nekako svet se tebi prilagaja tu ko greš v šolo pa si prvič ocenjen recimo a ne sicer je ampak prideš v eno okolje kje pa se kar nekaj od tebe začne pričakovati in ja so ljudje s katerimi se ujameš pa so ljudje s katerimi se ne ujameš in nič ne pomaga če ti zamenjaš šolo ker boš tam iste ljudi srečal sicer v drugačnih podobah ampak isti občutek se bo tam prebudil a ne in tudi otrok tukaj rabi samo to da ga da lahko pride domov in da lahko pove kako mu je tam nič mogoče neke konkretne pomoči ampak samo da je nekdo ki ga sliši nekdo ki ga ima rad ki ga sprejme tudi če ni v redu tudi če ni točno tako kot bi mi pričakovali da bi bil a ne da ga sprejmemo takega kot je in to je tisto ko mu lahko pomagamo tudi pol v razredu da se bo lahko recimo znašel med sošolci da se bo lahko med učitelji znašel pri profesorju recimo ja pa včasih res najprej pomislimo a ne na ocene pa na to da je to v šoli tisto kar je najvažnejše ne to je v bistvu samo en del šole a ne jaz mislim da so dosti bolj važni res tisti odnosi ki jih ti otroci vzpostavijo med sabo ker saj ocene jaz mislim če so ti odnosi v redu pa če se otrok dobro v šoli počuti pol tudi ocene te ne skrbijo in eee to je tisto ko včasih mi pol spregledamo recimo ko se otrok nekje ne počuti v redu mi smo pa res na ocene mogoče malo bolj pozorni namesto na tisto kaj otrok doživlja in če se res vržemo a ne ja otrok ki bo imel dobro samopodobo ki bo verjel vase da je v bistvu v redu ki bo verjel da ga imamo radi točno takega kot je da ga nič ne bi spremenili in da da smo ga veseli a ne pa pogledamo saj to vsi želimo da bi naši otroci čutili a ni tako ? a je kdo ki ki si ne želi ki bi svojega otroka zamenjal za sosedovega ? kako ? saj včasih v šali to rečemo ampak ja če bi pa naš otrok šel stran bi pa bi pa šli ne vem v Južno Ameriko ali pa v Afriko po njih a ne samo da bi prišli nazaj in dejansko to otroci včasih tega ne čutijo a ne tudi če jim mi to na nekaj način poskušamo dati pa si rečemo pa saj normalno da ga imam rada kako tega ne vidi a ne pa saj mu to naredim pa ono naredim pa pa sem z njim pa se trudim ampak včasih res pride situacija ko otrok tudi če se mi res trudimo pa res vse naredimo tam doživi da ni ljubljen recimo ena tak čisto banalna stvar recimo kaj jaz vem recimo da jaz mojo hčerko peljem v vrtec pa je to čisto normalna stvar ki jo bom naredila in vse mame tako delajo a ne ampak moja hčerka pa tam doživi da da sem jaz šla a ne da sem jo pustila da je nekaj pomembnejšega od nje in je pomembno da se mi o tem pogovarjamo ne da jaz pol recimo ko otrok ko bo šel domov a ne pa pa bo malo bolj siten kot ponavadi in da ne rečem jaz boš pa kar v vrtec šel saj verjetno malo več časa rabiš biti tam a ne da jaz razumem da govori o svoji stiski o tisti bolečini da je čutila da da sem jo jaz na neki način zavrgla a ne in da vzdržim tisto njeno čutenje a ne da vzdržim tisti občutek ki se v meni vzbuja ob tem jaz sem tudi polna krivde a ne jo tam pustim pa ko ona s solznimi očmi tam joka a ne pa tudi polna krivde počutim a ne ampak da jaz v tej krivdi še ne njej naložim ampak dovolim da je da ona čuti krivico a ne da je njej težko in da tam vzdržim res tiste njene solze a ne to je tisti bistveno se mi zdi da otrok čuti da mi ni breme da je v bistvu ni ni težko biti z njim da je v bistvu ena kvaliteta no da v bistvu tudi ko smo v službi tudi ko smo na potovanju tudi ko smo ne vem kje v bolnici ne vem kje mislimo na njega a ne da je vedno z nami na neki način to to je tisto pa tudi če nam je včasih a ne saj včasih če smo iskreni a ne saj bi pasalo kak teden odmora pa da bi se odpočili od vsega skupaj a ne a bi ? bi ne kak samotni otok brez kogar koli sonce in morje ja ampak jaz mislim da tudi na samotnem otoku bi nam hitro dolgčas postalo ravno za tistim pred čimer smo pobegnili a ne ups ja in seveda da bomo znali iti po tistih stopničkah gor a ne ker niso enostavne in res nujno damo voljo a ne kaj nam pomaga recimo zjutraj ko zdaj je lepo vreme a ne narava nas kar že sama nekako kliče da bi šli ven in kaj rabimo da da se lahko odločimo pa rečemo ja jaz si bom pa danes vzela čas pa bom šla ne vem na Pekarico recimo kaj nam tu lahko pomaga samo voljo voljo a ne kaj mislite a tu gre za to da nimamo časa recimo da bi šli ? a imamo toliko časa da bi lahko šli če bi če bi se tako odločili imamo ne ? okej se pravi da reči ja imam službo pa to pa ono a ne pa ne ne uspem ne morem a ne nimam časa je v bistvu res tako en izgovor na neki način a ne okej se pravi voljo in kaj mislite na kak način mi voljo dobimo ? ja ko to enkrat narediš drugič veš kako kako ti je bilo pri tem ko si to ja ja edino tisti prijetni občutek mhm super ja ja pa tudi otroku je bilo všeč če si če je bil s teboj na primer ne mhm super ja se pravi da ti voljo dobiš je nujno da izkusiš da ko nekaj narediš pa ti je težko da kakšen rezultat je pa v redu ja ko pa jaz pridem tam gor na vrh Pohor Pekerce pa se čisto drugače počutim a ne ko pridem domov sem pa drug človek ja in to otrok tudi rabi a ne prav to izkustvo in to izkustvo se začne čisto od majhnega že a ne ja v tem ko on nekaj sam naredi ko mu nekaj uspe kako smo mi recimo tak čisto odrasli ponosni nase ko nekaj v redu naredimo pa ne zaradi tega ker bomo pol neko nagrado dobili ne zato da bomo ne vem kako oceno dobili recimo ampak čisto iz tega ko ti nekaj rata ne vem če se jaz spomnim moje hčerke ma jaz nisem videla bolj srečne pa ponosne deklice ko si je prvič na marmela na marmelado na kruh sama namazala in ji je to nekako ratalo si sicer je bilo vse okrog zapacano ampak njej je uspelo tisto namazati in kako je ona bila takrat ponosna nas nase a ne in to to je tisto se mi zdi ko moramo mi otroku dati čisto take majhne na neki način majhne dosežke starosti primerne a ne ja kako je recimo en četrtošolec ponosen ko sam gre v šolo prvič gre sam v šolo prvič gre na avtobus se tam znajde si tisti žeton oziroma karto pokaže in pride domov koliko mu to v bistvu pomeni pa bi mi mislili pa saj to ni nič takega a ne ali pa bi nas bilo strah ga spustiti a ne kaj če se mu bo kaj zgodilo ampak kako kako je pa to res pomembno res taka izkušnja recimo pomembna za otroka kako je fajn recimo eno dobro oceno dobiti pa ne zaradi tiste ocene ampak tisto enega občutka eem da si se nekaj naučil da nekaj znaš a ne in seveda da bi sploh lahko to gledali a ne kaj je res a ne da se vrneš domov in da imaš tam nekoga ki te sprejme ki te ma rad ki te ki ti reče ne vem moja si pa tudi če ja ker ko tvegamo pa delamo te korake se večkrat zgodi da nam kak korak ne uspe večkrat tvegamo večkrat se nam zgodi da nam kaj ne uspe a ne a se strinjamo ? je tako a ne in koliko je to pomembno da nas nekdo doma čaka in reče glej saj tu je pa v redu saj tudi če tam se je to zgodilo jaz te imam pa rada jaz pa verjamem da bo šlo jaz pa verjamem da se ti je ja da mu res da ga imamo radi kako je to včasih težko brez ja in to lahko samo oče in mama da a ne noben drug ti tega v bistvu ne more dati in tako če se mi sami pri sebi spomnimo recimo kako kako je težko če imaš tam ne vem enega očeta ki ti ki stoji ob tebi pa ti ne da tega občutka da si lepa pa ko nekaj skupaj delata recimo pa če ni točno tako kot bi on želel da bi bilo pa ti reče ja pa pa ni a ne ne gre ti nesposoben si ne vem kaj a ne nemogoč si iz tebe nič ne bo a ne ku kako je to težko slišati in kako je pol lahko deset doktoratov narediš ma tisti občutek nesposobnosti pa vedno ostane vedno gledaš okrog sebe kaj si drugi mislijo a sem v redu ali nisem v redu pol kaj narediš ko v sobo prideš kaj si zdaj misli ali je zanimivo ali ni zanimivo ali je dolgčas ali ni dolgčas a ne in kako je težko kako to obremeni da dejansko sploh ne moreš od oseb kaj pravzaprav delaš pa recimo po mami a ne če če ni te tega občutka a ne da jaz lahko tam se zjokam pa da bo mama zdržala tiste moje solze zdaj da ne bo še sama jokati začela ali pa da ne bo še sama se slabo začela počutiti kako je to dejansko težko a ne in mogoče narisati ker potem včasih si človek boljše nekaj predstavlja če sem bolj slaba risarka pa bomo kar skice narisali a ne če tu je a ne in kaj mislite kaj kaj rabimo recimo da lahko smo z otroki a smo lahko z otroci recimo če se če se midva s s možem skregava a bom lahko jaz nekako z otroci ? kaj mislite jih bo lahko začutila ? kako ? težje težje a ne ? ja ste kdaj razmišljali zakaj je težje ? in ne mogoče samo to ampak ste kdaj razmišljali zakaj se sploh vidva z možem kregata ? ker tako če gledamo nazaj a ne ko smo se mi zaljubili kaj smo tam videli ? a smo videli tam ene osebe ki nas bojo osrečile ko bomo srečni z njim in ko v bistvu ne bo nobenih konfliktov živeli smo a ne ? in kaj pol pol pa kaj vidimo čez ene par let ? otroci razlike ja točno to a ne skrbi skrbi pa razlike ja ja pol pa jaz kar naenkrat vidim da je moj mož pa čisto drugačen kakor sem jaz mislila da je ali pa mož pove da se mu čini da je žena čisto druga a ne se hecal je rekel da se poročimo čisto z z drugačnim z drugačnega zornega kota a ne moški se z nami poročijo zato da se noben ne bi nikoli spremenile da bi vedno ostale take kot smo točno take nič drugačne pa ne samo v fizičnem smislu ampak na splošno a ne da bi vedno jih tako eee rade imele vedno jim tako stregle v tem smislu a ne moški se pa z nami poročijo oziroma ženske se pa z moški mi se pa z moškimi poročimo in jih in nekako vidimo en potencial v njih in jih želimo spremeniti a ne da bi če jih bomo imele dosti rade pa če bomo lahko dosti bile z njimi a ne da bojo pa pol postali bolj taki kot si mi želimo a ne in če to pol daš skupaj a ne to nikakor ne gre kaj se pa pol zgodi a ne mi se spremenit mi se spremenimo moški pa isti ostanejo in zato pol pride do konfliktov a ne ravno nasprotno od tistega kar si želimo ja in dejansko smo rekli prej zakaj pride do konfliktov zaradi razlik med nami a ne in če jaz ne morem sprejeti tega da je on različen od tega kar si jaz želim od njega pa jaz od njega pričakujem bom zelo težko sprejela da je moja hčerka drugačna od mene da ima ona rada pa drugo barvo kot jaz recimo da pa njo zanima glasba mene pa recimo meni je pa glasba nekaj čisto brezveznega a ne meni je pa bolj pomembno ne vem kaj jaz vem šola recimo ali pa šport ja in je pa zelo težko a ne in zato je tako pomembno v bistvu se tukaj se mi zdi začne res tisto res tisti pravi temelj a ne odnosa tudi z otrokom a ne in tudi otrokove samopodobe koliko bom jaz tu zmogla sama sebe ohraniti to kaj jaz čutim to kaj jaz verjamem to kaj jaz mislim in koliko bom zmogla jaz možu dati dovoljenje da je to kaj on čuti pa misli pa doživlja a ne in če tukaj čisto en banalni primer vzamem recimo čisto kaj jaz vem okoli česa recimo čevljev a se kaj kre kregamo čevljev ? kaj vam gre kaj na živce no ? dajte mi malo pomagati ko si razporejamo prosti čas okej točno dobro ste me spomnili tekme a vam grejo tekme na živce ? nogometne mamo kakega imamo može ki radi nogomet gledajo ? ja vam in ne da tiste tekme pridejo ravno ob nepravem času ? ravno takrat ko bi človeka najbolj rabil takrat je tekma na na televiziji a ne in kaj mislite kaj zdaj narediti da se ne bosta zaradi te tekme skregala ? tako gledaš pusti se zraven usesti pa gledati ja še kaka ideja ? da sta dva dogovorita ne mislim kaj jaz vem on gleda tekmo pa jaz ne vem če bi gledala tekmo kaj drugega gledam pa v tistem času a ne pol kam šli recimo čisto tako da si nekako fer ta čas razdeliva … ja super ja ja da se tu dogovoriva a ne ja je pa težko to pa je res a ne ker v čem je pol problem a ne mi se na zunaj kregamo o tekmi ampak v bistvu je pa ta tekma samo en okvir a ne v tisti tekmi pa gre a me imaš rad ali me nimaš ali sem ti jaz dosti pomembna ali ti je to bolj pomembno tu je tisto tu mene toliko moti da on tisto tekmo takrat gleda ta tekma je pomembnejša kakor jaz ta tekma gledanje te tekme pomeni ti me nimaš rad in takrat pol pride tukaj do enega res oreng konflikta ki se ga ne da rešiti ker midva sicer govoriva o tekmi ampak govoriva pa o nečem čisto drugem o tem kako se jaz počutim
Javno predavanje in okrogla miza o univerzalnem temeljnem dohodku. snemanje Katja Krapež transkripcija Katja Krapež 2010-02-12 Ajdovščina terenski posnetek 2010-02-12 javno predavanje ženski MB, LJ fakulteta ali več moški MB višja ali visoka šola MB Maribor 2010-01-28
Dober večer danes smo vidli da se bo razpravlalo o univerzalnem temeljnem dohodku ali temeljnem dohodku misim da na kratko veste že fsi za kaj gre skratka s družbena skupnost v našem primeru država nej fsakemu svojemu pripadniku zagotavljala nek dogovorjen znesek v naših razmerah bi to blo mesečno predavala gos bo gospa doktor ki je kokr jaz vem edina v Sloveniji ki se poklicno bavi s tem fprašanjem pri Umarju Urad eee Republike Slovenije za makroekonomiko če prav če sem prav razložu makroekonomske analize in eee predavanje bo trajalo okrog petištrdeset do šeeset minut eee razprava sledi šele potem v redu ? izvolte gospa doktor eee zej malo moram to popravit poklicno ukvarjanje to ni eee jz sem pač fztrajala da je to treba nardit eem za vsak primer zato ker ne vemo ali bodo časi še slabši in eee to zarad tega ker pač sem pol leta delala na tem so me zdaj pač v službi pustili da to d naredim do konca eem za temeljni dohodek če sem prav razumela vi fsi že nekaj veste o tem zato bom jaz eee zlo na kratko šla skozi tele osnove zato da vsaj eee vzpostavimo neko skupno razumevanje eee govorila bom pa nekako v treh sklopih prvo eee kratko kaj je temeljni dohodek ideja eee zgodovina razvoja praktični primeri kje se zdaj izvaja potem nekaj iz eee utrinkov iz sodobne debate potem bom to vzpost eee postavila v slovenski kontekst to se pravi zakaj bi bilo dobro uvesti temeljn dohodek točno v Sloveniji in najprej v Sloveniji in ne kje drugje eee vendar pa potem seveda pridemo na najtežji del po eee se lahko vsi strinjamo da je temeljni dohodek krasna ideja ampak eee eee potem pos postaja eee vprašanje realizacije tisto bistveno in takrat se ustavimo pri prašanju kakšen temeljn dohodek kako oblikovan kako v eee kako vpeljan v sedanji socialni sistem in eee tako da vam v tem tretjem delu predstavm grem skoz enih devet deset jz jim rečem praktičnih in teoretičnih dilem ki sem jih poskušala na osnovi eee virov na osnovi razmišljanja na osnovi primerjave z sedanjim sistemom razrešit eee tako da skozi fsako od dilem razrešenih dilem poskušam postavljati neke oporne točke izhodišča na osnovi katerega lahko potem zarišemo celotn sistem temeljnega dohodka zdaj ka pa pomeni celotn sistem temeljnega dohodka je to je precej megalomanska ideja eee če bi bil sistem temeljnega dohodka v resnici eem celovito zarisan bi pomenil spremembo socialnega sistema spremembo davčnega sistema eee spremembo dohodnine spremembo delavnopravne zakonodaje eee spremembo eem zdravstvenega zavarovanja pravzaprav se temeljn dohodek ukvarja z fsemi fprašanji ki jih trenutno naša vlada odpira s upam sej veste ne to se pravi z odpira čisto fse eee socialnovarstvene zakone zakon o pokojninskem varstvu zakon o zdravstvenem zavarovanju eee zdravstven eem o javnih prejemkih eem to se pravi socialnih transferjih tako rekoč fse ne eee zaradi tega je stvar zelo zelo kompleksna ampak jaz upam da jo bom pedstavila hm jasno zdaj osnovna ideja temeljnega dohodka je takšna kot jo je že postavil gospod in sicer je prevedena za eee svetovne mreže za uvedbo temeljnega doho eee temeljnega dohodka eee definicija je da država s tem dohodkom zagotavla fsakmu državljanu ne glede na premoženje ne glede na delovno aktivnost minimalni nivo dohodka ter na ta način učinkovito preprečuje širjenje revščine zagotavlja avtonomijo posameznika ter njegovo delovno motiviranost iniciativnost medtem ko hkrati poenostavlja vladne socialne politike to je osnovno izhodišče recimo iz katere eee izhajam jast dalje vendar pa sem eee na isti strani toliko da se razumemo eee s o temeljnem dohodku ni možno brat zaenkrat še knjig vse kar je je na n na internetu in eee če greš na eee na Gugl in guglaš se zatem te nese z ene strani na drugo je pa tale stran Bejzik inkom najbolj eem dobro eee organizirana fsebuje veliko dobro h organiziranih virov temeljni virov eee hočem reči da sem tudi zgodovino o razvoju temeljnega dohodka jemala iz tiste strani tako da fsak od vas jo seveda lahko pogleda jaz sem jo čist zlo na kratko povzela zdaj aha tukaj eee kar eee na začetku povem da je to stara ideja zej tu med sabo imamo filozofe eee filozofi humanisti so bili tisti ki so že v petnajstem stoletju zagovarjali idejo minimalnega dohodka eee oziroma pove postavili so takšne predpostavke da je človek v prvi vrsti član skupnosti ki ne sme pustiti da njeni člani umrejo od lakote potem da je preživetje posameznika prioriteta pri redistribucijo družbenega bogastva in tretjič da je vse to možno eee upravičenost do tega izzvati na osnovi skupne lastnine skupne lastnina je pa zlo raznolika gre za eem lastnino v ozemlju gre za kulturno lastnino gre za eem ekološko lastnino in gre za družbeno lastnino vse vrste lastnin ki jih je možno eee tukaj vključiti eem potem je zlo zanimivo za različne eee stroke govorit o tem kdo vse so eee b zagovorniki eee temeljnega dohodka dobro za filozof recimo Bertrand Rasl za sociologe Veljko Rus ta je to je slovenski sociolog Ulrih Bek eee Nemec eee pot ki je napisal knjigo Družba tveganja potem eee Andrej Gerc ki je m ki mu pravijo socialni filozof eem eee ekonomisti imajo blazno radi svoje Fridmana eee potem ne se ne vem al še eee Samuelson eee nobelovce pri ekonomistih je še posebej dobro povedat da so v šestdesetih letih ameriški ekonomisti ne in več kot tisoč jih je blo ki so podpisali vsi peticija za kongres da bi v Ameriki uvedli temeljn dohodek to je zdaj v naših časih skoraj neverjetno eee poslušat ne ampak da je bilo to v šestdesetih letih v Ameriki in isto je za Anglijo v Angliji imajo Beveridžov sistem isto leto oziroma eno leto prej je drug napisal konkurenčen predlog v katerem eee konkurenčen predlog za socialni sistem za eee eem eee bom bom pol povedla kaj je v bistvu socialni sistem in oni so pač prevzeli eee Beveridžov sistem tale ideja je pa potem padla eee v vodo eee potem prov zanimivo kako je debata čisto spontano vzniknila v v v centru Evrope na Nizozemskem potem pa v skandinavski državah ne gle nepovezano recimo z idejam ki so krožile v Angliji in v Ameriki eem Filip hhh je potem najbolj znan evropski zagovornik eem utdja temeljn eee temeljnega dohodka za vse pri nas eee so na osnovi njegove knjige izdali eee knjigo Brezplačna kosila za vse skoraj fsi ki se s tem ukvarjamo smo kako bi rekli mormo vedno rečt eee kako zlo napačen naslov eee ki je eee ki v bistvo sugerira al pa zbuja konotacije ki so absolutno napačne ampak tako pač je eee zdaj eee svetovna mreža je že zelo dolgo organizirana ampak svetovna mreža je postala pa eee mislim da l z letom osendevetdeset zdaj je bil v Dablinu dvanajsti kongres eee letos pa bo trinajsti pa ne vem več kje če si boste pogledali na tisto mrežo boste videli jaz sem pozabla ker pač ne bom šla eem sto osenosenset prispevkov je na tej strani zorganiziranih po po vseh kongresih po tematikah in tako dalje eee lotevajo se eee teme eee temeljnega dohodka z vseh možnih st strani eee s filozofskega stališča z etičnega stališča z ekonomskega stališča s pravnega stališča eee recimo z eee s p eee eee sistema spremembe socialnega sistema zdaj rekla sn da mogoče dobra če to razčistimo kaj je social k kaj jz mislim ko govorim o socialnem sistemu bolš bi blo če bi govorila o socialni državi pa še tukaj bi morala specificirat da mislim s tem sistem socialnega zavarovanja in sistem socialnega varstva eee mi običajno pač eee eee s tem povezujemo socialne transfere ali pa socialne prejemke vse od socialne denarne pomoči otroške dodatke eem varstvene dodatke in tako dalje že vnaprej povem da Slovenija ima osenšestdeset različnih denarnih prejemkov een to se pravi to so prejemki iz eee javnih sredstev primeri temeljnega dohodka v svetu zdaj za edini pravi primer lahko reč eee štejemo tako rekoč Aljasko Aljaska ima je uvedla temeljn dohodek leta dvainosemdeset in sicer so je fsak prebivalec Aljaske že po šestih mesecih bivanja tam bil upravičen do temeljnega dohodka ki pa je bil eee različnih višin od tristo pa vse do dva tisoč dolarjev na leto odvisno od tega kako je njihov fo eem njihova fundacija bila uspešna na borzi zaradi tega ker oni sredstva za temeljn dohodek zbirajo iz davka na črpanje nafte in to potem eem imajo fundacijo ki s tem eee čara na borzi in iz tega potem izplačujejo temeljn dohodek svojim prebivalcem Namibija je bil pilotski eksperi pilotski primer kjer so v eni eee regiji eem eee naredili pilotski poskus kak kaj bi se zgodilo če bi imeli vsi eee državljani neke vrste z eee minimalni temeljni dohodek rezultati tudi eee so v Pavr pointu na internetu eee kažejo nekaj eee so navdušujoči seveda ne eee nnn z recimo kar je mene tam eee prevzelo je ne tisto da revščino eee revščino zmanjšuje ker to je logično da absolutno revščino zmanjša če jim ti daš dovolj zneska za preseganje absolutne revščine tukaj v bistvu ni nekih eee razkorakov ne eem presenetljivo je ko so ugotovil eee oni so gle bili tud navdušeni nad udeležbo otrok v šoli zrad tega ker tam je problem zaradi revščine tudi udeležba otrok v šoli in to se pravi prihodnost otrok ampak mene je pa prevzelo ko so pokazali statistiko podjetnosti koliko so ljudje potem ustanavlali eem svoja s lastna mala podjetja kako so kr začeli neki eee neki biznis ne vem kako bi rekla us ustvarli so neko zaklučeno ekonomijo ki je eee na konc koncev koristila vsem tem ljudem tako da v bistvu se res zdi da je eem temeljn dohodek bil bolj naložba kot pa kot pa neka poraba v Braziliji pa eee tudi zdej pa ne vem al so uvedli hoteli so uvesti v enem predelu Brazilije prav tako pilotski eee projekt zaradi tega ker od tam izhaja en parlamentarec eem sej mam nekje ime napisano ki je izredno vnet eem član parlamenta ki propagira in hodi od Poncija do Pilata da bi eee da bi to uvedli in eee eem tako da to so meli ne vem če so izvedli eee potem pa je treba reči da na nek način nekej podobnega kar je temeljn dohodek imamo že zdaj tudi v Evropi v veliki meri recimo eee najbolj tipičen primer je univerzalni otroški dodatek če pogleate univerzalni otroški dodatek se izplačuje vsem otrokom ne glede na njihovo premoženje ne glede na njihova sredstva in ne glede na to kaj delajo in to ima večina držav Evropske unije tako da pri nas je bla pred leti razprava in je zlo neumno da je eem ta predlog tako eee propadel v kr nekaj državah imajo podobn pristop tudi za starejše na Danskem Finskem in v Sloveniji celo nekaj podobnega eee pri nas se temu reče državna pokojnina kjer gre za to da imajo ljudje ki so n eee stari nad petinšeeset let in so živeli med petnajstim in petinšeesetim leto recimo vsej pr nas v Sloveniji so upravičeni potem do enega eem do triintrieset procentov minimalne eem pokojnine v glavnem sto sedemosendeset evrov lahko dobi pri nas fsak ki nima lastne pokojnine eem na Danskem in Finskem je to enako eee vendar tam ni st ni omejeno eee z eee starostjo od petnajst do štrnšeeset ampak je v odvisnosti od eem eee rezidua eee tega koliko časa so bivali v tisti državi mmm za eee vmesni člen za odrasle to pa nima še dobena evropska država zdaj razlogi za uvedbo temeljnega dohodka v Republiki Sloveniji kot smo rekli eee lahko se vsi strinjamo da je ideja krasna ampak potem ne samo vprašanje kakšna bi bla praktična izvedba postavlja se vedno tudi vprašanje ali bi bil ta sistem boljši kot je sedanji sistem veste če gledamo po kazalcih eem revščine al pa koliko ljudi živi pod pragom revščine učinkovitost našega socialnega sistema eee na konc koncev marsikdo trdi da Slovenija eee je tak kot vedno blizu povprečja in da ni najslabše organizirana to se pravi zakaj nekaj menjavat kar ni najslabše ? eee zdej potrebno je dokazat da je novi sistem boljši a ne ampak to je kljub temu trea poveat da zdaj je specifični trenutek ko lahko rečemo da gre za kulminacijo oziroma preplet več nivojev problemov tukaj mamo svetovne probleme in to nekateri vztrajajo že c eee so stari svetovni problemi kot je revščina ekološka kriza tudi že že traja in traja dobro imamo pa eee neka novega mamo finančno krizo in pa svetovno gospodarsko krizo ki na nek način odpira polje debate odpira vprašanje ali bi bil možen eee n drugačen sistem potem imam tu tranzicijske probleme eee jz sem zlo na kratko napisala morem pa r oh pa še s zmotla sem se nesposobnost elit eee tu sem se kr naslonla ne vem če se spomnite eem takega presunljivega članka v Mladini od eee Pred nevihto eee on je recimo kr n razdelal kako on vidi pač probleme eee v Sloveniji in tam je eee opozoril na eee na to da imamo tehnološki zaostanek v redu ga mamo mamo neke vrste kulturni zaostanek tudi v redu ampak pol je reku pa poglejmo v Avstrijo v Avstriji majo tudi te zaostanke edino kaj je razlika ? razlika je mogoče pač v tem da imamo mi eem nesposobne elite partitokracijo da imamo eee eh kako bi rekla elite ki niso sposobne potegniti voza iz kolesnic eem potem imamo pa še epohalni problem prehod iz moderne v postmoderno družbo to tukaj eee gre za eem pravzaprav neke vrste klučni klučni element zaradi tega ker veste svetovni problem revščina recimo pa tud bi človek reku če če deset let nism če je petdeset let rešujemo kdo je reku da je treba zdaj rešit pa finančna kriza vsi oblublajo se bo bolše pa tranzicijski problemi pa bo bolše amak poglejte pri epohalnem problemu prehoda z moderne v postmoderno družbo pa ni mogoče da bi prišlo do izboljšav samo po sebi zradi tega ker osnova tega prehoda je tehnološki razvoj tehnološki razvoj ki je našo naše gospodarstvo eee privedel recimo prej smo rekli iz tradicionalne v industrijsko družbo zdaj smo pa na prehodu iz undustrijske družbe v postindustrijsko al pa informacijsko al pa digitalno gospodarstvo poanta vsega tega pa je da na koncu dobiš tisto kar se reče z izrazom džobles grovt imaš ekonomsko rast ekonomsko gospodarsko rast vendar te ekonomske gospodarske rasti ne spremlja tudi rast števila delovnih mest na kratko povedano to se pravi da za za to da ljudje preživijo da preživi cela skupnost ti ne potrebuješ več tisoč kmetov potem ne potrebuješ več sto industrijskih delavcev na koncu potrebuješ samo še enga informatika ka boš pa z vsemi devetndevetdesetimi ostalimi ludmi ? tu je tisti epohalni prehod in potem imaš enga zaposlenega dobro malo pretiravam recimo eem Ulrih Bek eee je govoril eee mislim da o petinski družbi Rus je govoril o tretjinski družbi čeprav po drugi strani zadnč je prišel nekdo in mi je govoril o eee desetinski družbi to se pravi desetina ljudi eee v družbi bi naj imela smiseln plačan in cenjen poklic drugi pa kakor kdo a ne in to se pravi kaj lahko storimo za vse te ljudi za katere ni dovolj smiselnih delovnih mest ? zdaj vemo kaj se dela z njimi zaenkat se jih obtožuje da so leni pa lenuhi pa paraziti in ki se ne znajdejo oziroma eee pri mladini eee tud vemo kaj je pojdi študirat pa študiraj čim dlje a ne to so zdaj tele naše rešitve drugih rešitev trenutno ni in pri tem problemu nastopi utd kot kot se temu reče čarobna palčka ko rečeš ja pa seveda če ima družba dovolj sredstev da lahko preživi ljudi zakaj ne bi omogočla tega preživetja vsem ljudem ki si sami niso krivi da ne smejo al pa ne morejo delat za svoje preživetje ? hkrati pa če se vrnem nazaj k nazaj k eee naši definiciji da eee temeljn dohodek zmanjšuje revščino da temeljn dohodek povečuje avtonomnost poceni državo vidimo da se tudi to ujema z presekom problemov ki trenutno pestijo našo družbo in sicer na eni strani z tistim ko eee obljublja zmanjševanje revščine zagotavlanje eksistence po drugi strani pa eee n z tem ko obljublja večjo avtonomnost posameznika in kot sem rekla te oblube temeljnega dohodka bomo skozi operacionalizacijo ves čas recimo potem skozi raz eee razčiščevanje dilem gledali in ocenjevali v tej luči ali nov sistem pomeni večjo eksistenčno varnost za večino ludi in ne poslabšuje položaja najbolj ogroženih eee ali omogoča večjo avtonomnost za več ljudi v primerjavi s sedanjim sistemom in pa trudi se glede na to da oblubla manjše stroške države a ne eee tukaj se pa trudi v prvi vrsti da bi uvedba temeljnega dohodka pomenila najmanj finančno nevtralnost kasneje pa možne pozitivne javno finančne učinke zaj pa če gremo k teorietičnim in praktičnim dilemam nekatere nekatere že poznate recimo nabolj klasična je univerzalni temeljn dohodek ali ne kaj to pomeni ? da je eee da so upravičenci do temeljnega do dohodka eem ločeni glede na različne kategorije klasično je ali državljani al samo prebivalci ? eeh večina zagovornikov predlaga eee omejenost na državo zakaj ? zradi tega ker se že sedaj večinoma socialna socialni prejemki socialni transferji peljejo skozi državo država ma že svoj aparat eee prvič za zbiranje sredstev skozi davčni aparat drugič skozi razdeljevanje sredstev pri eee omejitvi na državo imamo potem tudi eee argumente k ki smo jih prej p povedali pri recimo filozofskih steliščih da eee gre za eee pre skupno premoženje recimo ali državljanov ali pa prebivalcev tukaj je zdaj pa v eee prihaja do ločnice če govorimo skupnem premiže premoženju na osnovi davkov davke plačujejo fsi prebivalci ne samo državljani potem s morajo bit upravičenci vsi prebivalci če bi kdaj temeljni dohodek recimo eem financirali na osnovi skupnih virov skupne skupne eem zemeljske lastnine skupne eee kulturne lastnine bi morda prišel bolj v poštev eee d omejitev na državljane eee zdaj načeloma seveda če govorimo o univerzalnem temeljn dohodku vsi zagovorniki morajo priznat da eee bi bilo edino pravično da bi čisto vsi ljudje v tem univerzumu prejemali temeljn dohodek a ne nimaš dobene dobenega zgovora nimaš če priznavaš fsakemu pravico do preživetja morš nudit fsakemu potem možnost da preživi potem pa se ustavi seveda pri praktičnih dilemah prvič od kod denar drugič kako to organizirat in spet prideš v začarani krog omejitve so potrebne eee recimo fsi govorijo o utd jaz sem bla ena od tistih ki je naredla f tukaj f tem pogledu zmedo zato ker sem na začetku govorila o državljanskem dohodku ne o utd ka mam jaz proti imenu utd ? to da ni v resnici univerzaln če bi ga mi uvajali za celotni univerzum za celotno zemlo pol se naj imenuje univerzalni ča ga uvajaš v Sloveniji naj bo slovenski ne pa da spet na nek način farbaš a ne eee dobro ampak zdaj eee tukaj treba bit pragmatičen če fsi govorijo o utd bom govorila še jaz o utd ne eee zdaj kako sem pa rešila oziroma ponujam rešitev za dilemo eee prebivalci ali pa državljani eee predlog je da bi temeljni dohodek dobivali vsi državljani ob enem pa tudi vsi prebivalci ki že deset let ki so že deset let stalni prebivalci Slovenije in neprekinjeno zadnjih pet let živijo v Republiki Sloveniji ta zadn del ki je kompliciran je izhaja iz zakona o prejemu državljanstva kar pomeni poglejte če je nekdo upravičen da dobi državljanstvo na osnovi državljanstva pa tudi temeljn dohodek potem lahko rečemo da zadostitev pogojev za državljanstvo zadošča tudi za prejemanje temeljnega dohodka pač brez potrebe da nekoga silimo v sprejem državljanstva ampak na ta način so izenačeni a ne eee in eee to ni v nasprotjo z drugimi predlogi recimo kjer fsi bolj ali manj eee eee dajejo neke ko bi rekla eee trajnostne pogoje pet do deset let bivanja v določeni državi da si ti zaslužiš eem n eee prejemke tiste družbe fsi enako ali ločeno po gospodinjstvih zdej jz ne vem verjetno vam to ni tako eem blizu fprašanje eem gre za to da eee bom poj ne vem če veste f Sloveniji ima glavni nosilec gospodinjstva recimo dobi najvišjo socialno denarno pomoč drugi odrasli zravn dobi sendeset eee procentov otroci dobijo še majn eee in razlog za to je eem pravijo to je ekonomija obsega kar pomeni da ne rabijo vsi dobit enako zaradi tega ker če gori žarnica za enga al pa za pet ljudi so stroški gospodinjstva identični ne in zaradi tega pol zmanjšujejo za vsakega dodatnega člana eee zagovorniku utdja pa eee bolj al manj vsi zagovarjamo eee eem linearno za vse za vse upravičence enako in sicer z argumentom da tisti ki so se že pripravljeni truditi in živeti f skupnosti in se prilagajati naj profitirajo od ekonomije obsega ne pa da so na ta račun eee zmajnšani to bi naj sploh f sedanjem času prispevalo tudi pomembno k zmajnšanju osamljenosti zmajnšanju anomije zmajnšano eee atomizacije družbe hkrati recimo s še posebej za slovenske razmere eee je to en pomembn argument eee v luči tega da v vemo eee za primere goljufije pa eem izkrivljanja podatkov ko se poročeni ljudje ločujejo zradi tega da si lahko potem pri pridobivanju prejemkov izkazujejo kot samski ljudje zato da dobijo več tako da v bistvu tu ko že eno goljufijo v začetku izkoreninimo hkrati pa sej pravim profitirajo tisti eee profitirajo od ekonomije obsega in so eem nagrajeni zaradi tega ker se trudijo z skupnim živlenjem fsi enako še posebej otroci to je vprašanje a ne zarad tega ker čist to to pa je da skoraj povsod imajo otroci vsaj kar se tiče socialnih prejemkov eee majnša sredstva eee in eee to razlaga al z ekonomijo obsega al ali pa z zgodovino tukaj eem predla sem nekako po eee po fseh možnih preračunih in primerjavi z sedanjim sistemom ker poglejte kaj imamo mi f sedanjem sistemu ? v sedanjem sistemu imamo da čisto fsak otrok dobi od države približno sto sednosendeset evrov eee če ne dobi otroškega dodatka prvo dobi pri zaposlenih starših tolko davčnih olajšav to temu se reče davčni prihranek pri zaposlenih pri tistih ki eee sej mogoče b blo dobro eno drugo sliko vam pokazat poglejte pri tistih ki niso zaposleni pa dobijo sto deset otroškega dodatka za prvega otroka sto endvajset otroška datka recimo za drugega otroka pol imamo še študentske bone pa malico pa subvencije pa še to ni vse zradi tega ker eee ker sn tam že gori združla petsto devet denarna socialna pomoč za družino kjer je recimo že not eee fključenih šestnšeset cela enanpeeset evra za fsakega otroka socialna pomoč zato ker socialna pomoč za odraslo osebo je dvesto enandvajset evrov ne tako da če gledaš po tej strani je seveda otrok recimo dobi šestnšestdeset evrov socialne pomoči odrasli pa dvesto enndvajset če pa pogledaš čisto vse otroške prejemke pa ugotoviš da otroci dobivajo najmajn dvesto evrov tisti ki pa so otroci eee nezaposlenih staršev pa tudi veliko več seveda to je fse odvisno potem al so v vrtcu al so f šoli in tako dalje ni celo maksimuma se ne da povedat kolko eee problem problem veste kaj je največji problem pri kritiki našega sedanjega sistema ? tako je kompliciran tako je netrasparentn da če hočeš koga zdaj vprašat recimo kolk pa mate zdaj vi otrok na socialni pomoči ? ti ne bodo znali povedat če eee o hočeš eee ugotovit recimo h fsaj to kolk je maksimaln znesek ki pride na otroka tud ne gre zaradi tega ker skorajda fsak od teh prejemkov gre skozi drugo institucijo druga institucija odloča o njem drugi k kriteriji so eee eee n pa tudi seveda eee tudi drugačne lestvice so država sama se tega zaveda zaradi tega je točno zdaj v procesu priprave zakon o enotni vstopni točki to pomeni da ne bi več hodu ti na pet različnih krajev za eee za enkrat otroški dodatek za socialno pomoč pa za malco pa za za prevoz ampak greš na eno točko poveš kako je tvoje stanje pol ti dajo tam ne vem rang in potem glede na tisti rang boš ti vedo kolko denarja boš dobil ne bo pa več eee tudi ne bo več podvajanja ne zaradi tega ker včasih se eno eee eeh kaos eem torej grem pa grem pa zdaj nazaj torej zdaj eee načeloma je pa zelo lahko zagovarjat da dobijo otroci enako kot fsi ostali že načeloma to je možno kr kako bi rekla apriorno reči zakaj pa ne eee vendar glede na sedanje stanje in pa glede na to da imamo mi probleme še eee na drugih področjih ne samo na področju socialne države ampak recimo tudi na področju izobraževanja sem jaz eee izoblikovala tale predlog da otroci študenti oziroma vsi tisti ki so vključeni v formalno izobraževanje del temeljnega dohodka eno tretjino dobijo v obliki izobraževalnega vavčerja kaj izobraževalni vavčer pomeni ? to pomeni da ti država na tvoje ime da nek vavčer in s tistim greš ti v izobraževalno institucijo te institucije so že zdaj dobivale na vaš račun denar ampak zdaj bi blo pomembno da ga vsak posameznik prinese kaj to pomeni ? to pomeni da bi uporabniki z nogami volili kot se temu reče in fplivali na to da so nagrajeni kvalitetnejši to bi na nek način lahko sprožilo kako bi rekla kvali eee diferenciacijo izobraževalnih inst institucij na osnovi kvalitete to je tudi mehka pot k uvajanju šolnine jz vendar sem ena redkih ki eee zagovarja u uvajanje šolnine ne za za na univerzi ne eee ampak jaz zagovarjam to na ta način da vam da država denar za šolnino vi jo pa nesete na dobro izobraževalno institucijo eem imam tukaj še en predlog to je neformalni vavčer za fse odrasle in sicer eee za f tem smislu večina veste eee teh eee mojih dosedanjih sogovornikov je blazno alergična na to da bi kdor koli dobil denar kr tak eee s tudi recimo eee ko ko se ob eem pogovarja in eee odločajo o pomoči brezposelnim jih ves čas skrbi kako bi aktivirali ljudi ne kaj bodo ljudje če nič ne delajo in f tem smislu f recimo da gre v to smer je tudi tale neformalni vavčer smislu aktivacijskega vavčerja to pomeni da ne dobi fsak fsega dnarja na roko ampak eno šestino tistega dobi za porabit porabi ga pa lahko na sto petdeset različnih načinov vendar v smislu aktivnosti lahko gre na eee tečaj jezika lahko gre na tečaj joge lahko se ukvarja z prostovoljstvom lahko gre k starostniku in izmenjuje z njim izkušnje lahko se uči šaha lahko tarokira z sosedi poanta je da se ljudje družijo da se ljudje tudi kaj naučijo tudi naučijo ne samo sprejemanja informacij ampak naučijo tudi tega da so polni vednosti ki jo lahko delijo z drugimi eee ni tako daleč od tega kar že mamo imamo mi Borzo znanja v Sloveniji poleg tega imamo zdaj Časovno banko ki se uvaja v Ljubljani zdej ne vem je tu že zaživela ? oživlja no torej hkrati tale ideja sledi tudi ideji mikro kredita nobelovca Junosa tistega Indijca ampak kaj on naredo se na tem je poanta on je on tam kreditira da ljudje začnejo proizvajat in prodajat tukaj skozi ta neformalni vavčer bi pa država ljudem dala denar da začnejo trošit denar ampak veste trošenje je vedno tako nekdo troši drugi od tega profitira ne odvisno pač s kere strani začneš mikro krediti začnejo na drugem na drugi strani neformalni vavčer začne na tej strani
Dober večer danes smo videli da se bo razpravljalo o univerzalnem temeljnem dohodku ali temeljnem dohodku mislim da na kratko veste že vsi za kaj gre skratka s družbena skupnost v našem primeru država naj vsakemu svojemu pripadniku zagotavljala neki dogovorjen znesek v naših razmerah bi to bilo mesečno predavala gos bo gospa doktor ki je kolikor jaz vem edina v Sloveniji ki se poklicno bavi s tem vprašanjem pri Umarju Urad eee Republike Slovenije za makroekonomiko če prav če sem prav razložil makroekonomske analize in eee predavanje bo trajalo okrog petištirideset do šestdeset minut eee razprava sledi šele potem v redu ? izvolite gospa doktor eee zdaj malo moram to popraviti poklicno ukvarjanje to ni eee jaz sem pač vztrajala da je to treba narediti eem za vsak primer zato ker ne vemo ali bodo časi še slabši in eee to zaradi tega ker pač sem pol leta delala na tem so me zdaj pač v službi pustili da to d naredim do konca eem za temeljni dohodek če sem prav razumela vi vsi že nekaj veste o tem zato bom jaz eee zelo na kratko šla skozi tele osnove zato da vsaj eee vzpostavimo neko skupno razumevanje eee govorila bom pa nekako v treh sklopih prvo eee kratko kaj je temeljni dohodek ideja eee zgodovina razvoja praktični primeri kje se zdaj izvaja potem nekaj iz eee utrinkov iz sodobne debate potem bom to vzpost eee postavila v slovenski kontekst to se pravi zakaj bi bilo dobro uvesti temeljni dohodek točno v Sloveniji in najprej v Sloveniji in ne kje drugje eee vendar pa potem seveda pridemo na najtežji del po eee se lahko vsi strinjamo da je temeljni dohodek krasna ideja ampak eee eee potem pos postaja eee vprašanje realizacije tisto bistveno in takrat se ustavimo pri vprašanju kakšen temeljni dohodek kako oblikovan kako v eee kako vpeljan v sedanji socialni sistem in eee tako da vam v tem tretjem delu predstavim grem skoz ene devet deset jaz jim rečem praktičnih in teoretičnih dilem ki sem jih poskušala na osnovi eee virov na osnovi razmišljanja na osnovi primerjave z sedanjim sistemom razrešiti eee tako da skozi vsako od dilem razrešenih dilem poskušam postavljati neke oporne točke izhodišča na osnovi katerega lahko potem zarišemo celoten sistem temeljnega dohodka zdaj kaj pa pomeni celoten sistem temeljnega dohodka je to je precej megalomanska ideja eee če bi bil sistem temeljnega dohodka v resnici eem celovito zarisan bi pomenil spremembo socialnega sistema spremembo davčnega sistema eee spremembo dohodnine spremembo delavnopravne zakonodaje eee spremembo eem zdravstvenega zavarovanja pravzaprav se temeljni dohodek ukvarja z vsemi vprašanji ki jih trenutno naša vlada odpira s upam saj veste ne to se pravi z odpira čisto vse eee socialnovarstvene zakone zakon o pokojninskem varstvu zakon o zdravstvenem zavarovanju eee zdravstven eem o javnih prejemkih eem to se pravi socialnih transferjih tako rekoč vse ne eee zaradi tega je stvar zelo zelo kompleksna ampak jaz upam da jo bom predstavila hm jasno zdaj osnovna ideja temeljnega dohodka je takšna kot jo je že postavil gospod in sicer je prevedena za eee svetovne mreže za uvedbo temeljnega doho eee temeljnega dohodka eee definicija je da država s tem dohodkom zagotavlja vsakemu državljanu ne glede na premoženje ne glede na delovno aktivnost minimalni nivo dohodka ter na ta način učinkovito preprečuje širjenje revščine zagotavlja avtonomijo posameznika ter njegovo delovno motiviranost iniciativnost medtem ko hkrati poenostavlja vladne socialne politike to je osnovno izhodišče recimo iz katere eee izhajam jaz dalje vendar pa sem eee na isti strani toliko da se razumemo eee s o temeljnem dohodku ni možno brati zaenkrat še knjig vse kar je je na n na internetu in eee če greš na eee na Google in googlaš se zatem te nese z ene strani na drugo je pa tale stran Basic income najbolj eem dobro eee organizirana vsebuje veliko dobro h organiziranih virov temeljnih virov eee hočem reči da sem tudi zgodovino o razvoju temeljnega dohodka jemala iz tiste strani tako da vsak od vas jo seveda lahko pogleda jaz sem jo čisto zelo na kratko povzela zdaj aha tukaj eee kar eee na začetku povem da je to stara ideja zdaj tu med sabo imamo filozofe eee filozofi humanisti so bili tisti ki so že v petnajstem stoletju zagovarjali idejo minimalnega dohodka eee oziroma pove postavili so takšne predpostavke da je človek v prvi vrsti član skupnosti ki ne sme pustiti da njeni člani umrejo od lakote potem da je preživetje posameznika prioriteta pri redistribucijo družbenega bogastva in tretjič da je vse to možno eee upravičenost do tega izzvati na osnovi skupne lastnine skupne lastnina je pa zelo raznolika gre za eem lastnino v ozemlju gre za kulturno lastnino gre za eem ekološko lastnino in gre za družbeno lastnino vse vrste lastnin ki jih je možno eee tukaj vključiti eem potem je zelo zanimivo za različne eee stroke govoriti o tem kdo vse so eee b zagovorniki eee temeljnega dohodka dobro za filozof recimo Bertrand Russle za sociologe Veljko Rus ta je to je slovenski sociolog Ulrich Beck eee Nemec eee pot ki je napisal knjigo Družba tveganja potem eee Andrej Gerc ki je m ki mu pravijo socialni filozof eem eee ekonomisti imajo blazno radi svoje Friedmanna eee potem ne saj ne vem ali še eee Samuelson eee nobelovce pri ekonomistih je še posebej dobro povedati da so v šestdesetih letih ameriški ekonomisti ne in več kot tisoč jih je bilo ki so podpisali vsi peticija za kongres da bi v Ameriki uvedli temeljni dohodek to je zdaj v naših časih skoraj neverjetno eee poslušati ne ampak da je bilo to v šestdesetih letih v Ameriki in isto je za Anglijo v Angliji imajo Beveridgeev sistem isto leto oziroma eno leto prej je drug napisal konkurenčen predlog v katerem eee konkurenčen predlog za socialni sistem za eee eem eee bom bom pol povedala kaj je v bistvu socialni sistem in oni so pač prevzeli eee Beveridgeev sistem tale ideja je pa potem padla eee v vodo eee potem prav zanimivo kako je debata čisto spontano vzniknila v v v centru Evrope na Nizozemskem potem pa v skandinavski državah ne gle nepovezano recimo z idejam ki so krožile v Angliji in v Ameriki eem Philip hhh je potem najbolj znan evropski zagovornik eem UTD-ja temeljn eee temeljnega dohodka za vse pri nas eee so na osnovi njegove knjige izdali eee knjigo Brezplačna kosila za vse skoraj vsi ki se s tem ukvarjamo smo kako bi rekli moramo vedno reči eee kako zelo napačen naslov eee ki je eee ki v bistvo sugerira ali pa zbuja konotacije ki so absolutno napačne ampak tako pač je eee zdaj eee svetovna mreža je že zelo dolgo organizirana ampak svetovna mreža je postala pa eee mislim da l z letom osemindevetdeset zdaj je bil v Dublinu dvanajsti kongres eee letos pa bo trinajsti pa ne vem več kje če si boste pogledali na tisto mrežo boste videli jaz sem pozabila ker pač ne bom šla eem sto oseminosemdeset prispevkov je na tej strani zorganiziranih po po vseh kongresih po tematikah in tako dalje eee lotevajo se eee teme eee temeljnega dohodka z vseh možnih st strani eee s filozofskega stališča z etičnega stališča z ekonomskega stališča s pravnega stališča eee recimo z eee s p eee eee sistema spremembe socialnega sistema zdaj rekla sem da mogoče dobra če to razčistimo kaj je social k kaj jaz mislim ko govorim o socialnem sistemu boljše bi bilo če bi govorila o socialni državi pa še tukaj bi morala specificirati da mislim s tem sistem socialnega zavarovanja in sistem socialnega varstva eee mi običajno pač eee eee s tem povezujemo socialne transfere ali pa socialne prejemke vse od socialne denarne pomoči otroške dodatke eem varstvene dodatke in tako dalje že vnaprej povem da Slovenija ima oseminšestdeset različnih denarnih prejemkov een to se pravi to so prejemki iz eee javnih sredstev primeri temeljnega dohodka v svetu zdaj za edini pravi primer lahko reč eee štejemo tako rekoč Aljasko Aljaska ima je uvedla temeljni dohodek leta dvainosemdeset in sicer so je vsak prebivalec Aljaske že po šestih mesecih bivanja tam bil upravičen do temeljnega dohodka ki pa je bil eee različnih višin od tristo pa vse do dva tisoč dolarjev na leto odvisno od tega kako je njihov fo eem njihova fundacija bila uspešna na borzi zaradi tega ker oni sredstva za temeljni dohodek zbirajo iz davka na črpanje nafte in to potem eem imajo fundacijo ki s tem eee čara na borzi in iz tega potem izplačujejo temeljni dohodek svojim prebivalcem Namibija je bil pilotski eksperi pilotski primer kjer so v eni eee regiji eem eee naredili pilotski poskus kak kaj bi se zgodilo če bi imeli vsi eee državljani neke vrste z eee minimalni temeljni dohodek rezultati tudi eee so v Power pointu na internetu eee kažejo nekaj eee so navdušujoči seveda ne eee nnn z recimo kar je mene tam eee prevzelo je ne tisto da revščino eee revščino zmanjšuje ker to je logično da absolutno revščino zmanjša če jim ti daš dovolj zneska za preseganje absolutne revščine tukaj v bistvu ni nekih eee razkorakov ne eem presenetljivo je ko so ugotovili eee oni so gle bili tudi navdušeni nad udeležbo otrok v šoli zaradi tega ker tam je problem zaradi revščine tudi udeležba otrok v šoli in to se pravi prihodnost otrok ampak mene je pa prevzelo ko so pokazali statistiko podjetnosti koliko so ljudje potem ustanavljali eem svoja s lastna mala podjetja kako so kar začeli neki eee neki biznis ne vem kako bi rekla us ustvarili so neko zaključeno ekonomijo ki je eee na konec koncev koristila vsem tem ljudem tako da v bistvu se res zdi da je eem temeljni dohodek bil bolj naložba kot pa kot pa neka poraba v Braziliji pa eee tudi zdaj pa ne vem ali so uvedli hoteli so uvesti v enem predelu Brazilije prav tako pilotski eee projekt zaradi tega ker od tam izhaja en parlamentarec eem saj imam nekje ime napisano ki je izredno vnet eem član parlamenta ki propagira in hodi od Poncija do Pilata da bi eee da bi to uvedli in eee eem tako da to so imeli ne vem če so izvedli eee potem pa je treba reči da na neki način nekaj podobnega kar je temeljni dohodek imamo že zdaj tudi v Evropi v veliki meri recimo eee najbolj tipičen primer je univerzalni otroški dodatek če pogledate univerzalni otroški dodatek se izplačuje vsem otrokom ne glede na njihovo premoženje ne glede na njihova sredstva in ne glede na to kaj delajo in to ima večina držav Evropske unije tako da pri nas je bila pred leti razprava in je zelo neumno da je eem ta predlog tako eee propadel v kar nekaj državah imajo podoben pristop tudi za starejše na Danskem Finskem in v Sloveniji celo nekaj podobnega eee pri nas se temu reče državna pokojnina kjer gre za to da imajo ljudje ki so n eee stari nad petinšestdeset let in so živeli med petnajstim in petinšestdesetim letom recimo vsaj pri nas v Sloveniji so upravičeni potem do enega eem do triintrideset procentov minimalne eem pokojnine v glavnem sto sedeminosemdeset evrov lahko dobi pri nas vsak ki nima lastne pokojnine eem na Danskem in Finskem je to enako eee vendar tam ni st ni omejeno eee z eee starostjo od petnajst do štiriinšestdeset ampak je v odvisnosti od eem eee rezidua eee tega koliko časa so bivali v tisti državi mmm za eee vmesni člen za odrasle to pa nima še nobena evropska država zdaj razlogi za uvedbo temeljnega dohodka v Republiki Sloveniji kot smo rekli eee lahko se vsi strinjamo da je ideja krasna ampak potem ne samo vprašanje kakšna bi bila praktična izvedba postavlja se vedno tudi vprašanje ali bi bil ta sistem boljši kot je sedanji sistem veste če gledamo po kazalcih eem revščine ali pa koliko ljudi živi pod pragom revščine učinkovitost našega socialnega sistema eee na koncu koncev marsikdo trdi da Slovenija eee je tako kot vedno blizu povprečja in da ni najslabše organizirana to se pravi zakaj nekaj menjavati kar ni najslabše ? eee zdaj potrebno je dokazati da je novi sistem boljši a ne ampak to je kljub temu treba povedati da zdaj je specifični trenutek ko lahko rečemo da gre za kulminacijo oziroma preplet več nivojev problemov tukaj imamo svetovne probleme in to nekateri vztrajajo že c eee so stari svetovni problemi kot je revščina ekološka kriza tudi že že traja in traja dobro imamo pa eee nekaj novega imamo finančno krizo in pa svetovno gospodarsko krizo ki na neki način odpira polje debate odpira vprašanje ali bi bil možen eee n drugačen sistem potem imam tu tranzicijske probleme eee jaz sem zelo na kratko napisala morem pa r oh pa še s zmotila sem se nesposobnost elit eee tu sem se kar naslonila ne vem če se spomnite eem takega presunljivega članka v Mladini od eee Pred nevihto eee on je recimo kar n razdelal kako on vidi pač probleme eee v Sloveniji in tam je eee opozoril na eee na to da imamo tehnološki zaostanek v redu ga imamo imamo neke vrste kulturni zaostanek tudi v redu ampak pol je rekel pa poglejmo v Avstrijo v Avstriji imajo tudi te zaostanke edino kaj je razlika ? razlika je mogoče pač v tem da imamo mi eem nesposobne elite partitokracijo da imamo eee eh kako bi rekla elite ki niso sposobne potegniti voza iz kolesnic eem potem imamo pa še epohalni problem prehod iz moderne v postmoderno družbo to tukaj eee gre za eem pravzaprav neke vrste ključni ključni element zaradi tega ker veste svetovni problem revščina recimo pa tudi bi človek rekel če če deset let nisem če je petdeset let rešujemo kdo je rekel da je treba zdaj rešiti pa finančna kriza vsi obljubljajo saj bo boljše pa tranzicijski problemi pa bo boljše ampak poglejte pri epohalnem problemu prehoda z moderne v postmoderno družbo pa ni mogoče da bi prišlo do izboljšav samo po sebi zaradi tega ker osnova tega prehoda je tehnološki razvoj tehnološki razvoj ki je našo naše gospodarstvo eee privedel recimo prej smo rekli iz tradicionalne v industrijsko družbo zdaj smo pa na prehodu iz industrijske družbe v postindustrijsko ali pa informacijsko ali pa digitalno gospodarstvo poanta vsega tega pa je da na koncu dobiš tisto kar se reče z izrazom jobless growth imaš ekonomsko rast ekonomsko gospodarsko rast vendar te ekonomske gospodarske rasti ne spremlja tudi rast števila delovnih mest na kratko povedano to se pravi da za za to da ljudje preživijo da preživi cela skupnost ti ne potrebuješ več tisoč kmetov potem ne potrebuješ več sto industrijskih delavcev na koncu potrebuješ samo še enega informatika kaj boš pa z vsemi devetindevetdesetimi ostalimi ljudmi ? tu je tisti epohalni prehod in potem imaš enega zaposlenega dobro malo pretiravam recimo eem Ulrich Beck eee je govoril eee mislim da o petinski družbi Rus je govoril o tretjinski družbi čeprav po drugi strani zadnjič je prišel nekdo in mi je govoril o eee desetinski družbi to se pravi desetina ljudi eee v družbi bi naj imela smiseln plačan in cenjen poklic drugi pa kakor kdo a ne in to se pravi kaj lahko storimo za vse te ljudi za katere ni dovolj smiselnih delovnih mest ? zdaj vemo kaj se dela z njimi zaenkrat se jih obtožuje da so leni pa lenuhi pa paraziti in ki se ne znajdejo oziroma eee pri mladini eee tudi vemo kaj je pojdi študirat pa študiraj čim dlje a ne to so zdaj tele naše rešitve drugih rešitev trenutno ni in pri tem problemu nastopi UTD kot kot se temu reče čarobna palčka ko rečeš ja pa seveda če ima družba dovolj sredstev da lahko preživi ljudi zakaj ne bi omogočila tega preživetja vsem ljudem ki si sami niso krivi da ne smejo ali pa ne morejo delati za svoje preživetje ? hkrati pa če se vrnem nazaj k nazaj k eee naši definiciji da eee temeljni dohodek zmanjšuje revščino da temeljni dohodek povečuje avtonomnost poceni državo vidimo da se tudi to ujema z presekom problemov ki trenutno pestijo našo družbo in sicer na eni strani z tistim ko eee obljublja zmanjševanje revščine zagotavljanje eksistence po drugi strani pa eee n z tem ko obljublja večjo avtonomnost posameznika in kot sem rekla te obljube temeljnega dohodka bomo skozi operacionalizacijo ves čas recimo potem skozi raz eee razčiščevanje dilem gledali in ocenjevali v tej luči ali nov sistem pomeni večjo eksistenčno varnost za večino ljudi in ne poslabšuje položaja najbolj ogroženih eee ali omogoča večjo avtonomnost za več ljudi v primerjavi s sedanjim sistemom in pa trudi se glede na to da obljublja manjše stroške države a ne eee tukaj se pa trudi v prvi vrsti da bi uvedba temeljnega dohodka pomenila najmanj finančno nevtralnost kasneje pa možne pozitivne javno finančne učinke zdaj pa če gremo k teoretičnim in praktičnim dilemam nekatere nekatere že poznate recimo najbolj klasična je univerzalni temeljni dohodek ali ne kaj to pomeni ? da je eee da so upravičenci do temeljnega do dohodka eem ločeni glede na različne kategorije klasično je ali državljani ali samo prebivalci ? eeh večina zagovornikov predlaga eee omejenost na državo zakaj ? zaradi tega ker se že sedaj večinoma socialna socialni prejemki socialni transferji peljejo skozi državo država ima že svoj aparat eee prvič za zbiranje sredstev skozi davčni aparat drugič skozi razdeljevanje sredstev pri eee omejitvi na državo imamo potem tudi eee argumente k ki smo jih prej p povedali pri recimo filozofskih stališčih da eee gre za eee pre skupno premoženje recimo ali državljanov ali pa prebivalcev tukaj je zdaj pa v eee prihaja do ločnice če govorimo skupnem premože premoženju na osnovi davkov davke plačujejo vsi prebivalci ne samo državljani potem s morajo biti upravičenci vsi prebivalci če bi kdaj temeljni dohodek recimo eem financirali na osnovi skupnih virov skupne skupne eem zemeljske lastnine skupne eee kulturne lastnine bi morda prišel bolj v poštev eee d omejitev na državljane eee zdaj načeloma seveda če govorimo o univerzalnem temeljnem dohodku vsi zagovorniki morajo priznati da eee bi bilo edino pravično da bi čisto vsi ljudje v tem univerzumu prejemali temeljni dohodek a ne nimaš nobene nobenega izgovora nimaš če priznavaš vsakemu pravico do preživetja moraš nuditi vsakemu potem možnost da preživi potem pa se ustavi seveda pri praktičnih dilemah prvič od kod denar drugič kako to organizirati in spet prideš v začarani krog omejitve so potrebne eee recimo vsi govorijo o UTD jaz sem bila ena od tistih ki je naredila v tukaj v tem pogledu zmedo zato ker sem na začetku govorila o državljanskem dohodku ne o UTD kaj imam jaz proti imenu UTD ? to da ni v resnici univerzalen če bi ga mi uvajali za celotni univerzum za celotno zemljo pol se naj imenuje univerzalni če ga uvajaš v Sloveniji naj bo slovenski ne pa da spet na neki način farbaš a ne eee dobro ampak zdaj eee tukaj treba biti pragmatičen če vsi govorijo o UTD bom govorila še jaz o UTD ne eee zdaj kako sem pa rešila oziroma ponujam rešitev za dilemo eee prebivalci ali pa državljani eee predlog je da bi temeljni dohodek dobivali vsi državljani ob enem pa tudi vsi prebivalci ki že deset let ki so že deset let stalni prebivalci Slovenije in neprekinjeno zadnjih pet let živijo v Republiki Sloveniji ta zadnji del ki je kompliciran je izhaja iz zakona o prejemu državljanstva kar pomeni poglejte če je nekdo upravičen da dobi državljanstvo na osnovi državljanstva pa tudi temeljni dohodek potem lahko rečemo da zadostitev pogojev za državljanstvo zadošča tudi za prejemanje temeljnega dohodka pač brez potrebe da nekoga silimo v sprejem državljanstva ampak na ta način so izenačeni a ne eee in eee to ni v nasprotju z drugimi predlogi recimo kjer vsi bolj ali manj eee eee dajejo neke kako bi rekla eee trajnostne pogoje pet do deset let bivanja v določeni državi da si ti zaslužiš eem n eee prejemke tiste družbe vsi enako ali ločeno po gospodinjstvih zdaj jaz ne vem verjetno vam to ni tako eem blizu vprašanje eem gre za to da eee bom poj ne vem če veste v Sloveniji ima glavni nosilec gospodinjstva recimo dobi najvišjo socialno denarno pomoč drugi odrasli zraven dobi sedemdeset eee procentov otroci dobijo še manj eee in razlog za to je eem pravijo to je ekonomija obsega kar pomeni da ne rabijo vsi dobiti enako zaradi tega ker če gori žarnica za enega ali pa za pet ljudi so stroški gospodinjstva identični ne in zaradi tega pol zmanjšujejo za vsakega dodatnega člana eee zagovorniki UTD-ja pa eee bolj ali manj vsi zagovarjamo eee eem linearno za vse za vse upravičence enako in sicer z argumentom da tisti ki so se že pripravljeni truditi in živeti v skupnosti in se prilagajati naj profitirajo od ekonomije obsega ne pa da so na ta račun eee zmanjšani to bi naj sploh v sedanjem času prispevalo tudi pomembno k zmanjšanju osamljenosti zmanjšanju anomije zmanjšanju eee atomizacije družbe hkrati recimo s še posebej za slovenske razmere eee je to en pomemben argument eee v luči tega da v vemo eee za primere goljufije pa eem izkrivljanja podatkov ko se poročeni ljudje ločujejo zaradi tega da si lahko potem pri pridobivanju prejemkov izkazujejo kot samski ljudje zato da dobijo več tako da v bistvu tu ko že eno goljufijo v začetku izkoreninimo hkrati pa sej pravim profitirajo tisti eee profitirajo od ekonomije obsega in so eem nagrajeni zaradi tega ker se trudijo z skupnim življenjem vsi enako še posebej otroci to je vprašanje a ne zaradi tega ker čisto to to pa je da skoraj povsod imajo otroci vsaj kar se tiče socialnih prejemkov eee manjša sredstva eee in eee to razlaga ali z ekonomijo obsega ali ali pa z zgodovino tukaj eem predla sem nekako po eee po vseh možnih preračunih in primerjavi z sedanjim sistemom ker poglejte kaj imamo mi v sedanjem sistemu ? v sedanjem sistemu imamo da čisto vsak otrok dobi od države približno sto sedeminosemdeset evrov eee če ne dobi otroškega dodatka prvo dobi pri zaposlenih starših toliko davčnih olajšav to temu se reče davčni prihranek pri zaposlenih pri tistih ki eee saj mogoče bi bilo dobro eno drugo sliko vam pokazati poglejte pri tistih ki niso zaposleni pa dobijo sto deset otroškega dodatka za prvega otroka sto enaindvajset otroškega dodatka recimo za drugega otroka pol imamo še študentske bone pa malico pa subvencije pa še to ni vse zaradi tega ker eee ker sem tam že gori združila petsto devet denarna socialna pomoč za družino kjer je recimo že notri eee vključenih šestinšestdeset cela enainpetdeset evra za vsakega otroka socialna pomoč zato ker socialna pomoč za odraslo osebo je dvesto enaindvajset evrov ne tako da če gledaš po tej strani je seveda otrok recimo dobi šestinšestdeset evrov socialne pomoči odrasli pa dvesto enaindvajset če pa pogledaš čisto vse otroške prejemke pa ugotoviš da otroci dobivajo najmanj dvesto evrov tisti ki pa so otroci eee nezaposlenih staršev pa tudi veliko več seveda to je vse odvisno potem ali so v vrtcu ali so v šoli in tako dalje ni celo maksimuma se ne da povedati koliko eee problem problem veste kaj je največji problem pri kritiki našega sedanjega sistema ? tako je kompliciran tako je netrasparenten da če hočeš koga zdaj vprašati recimo koliko pa imate zdaj vi otrok na socialni pomoči ? ti ne bodo znali povedati če eee o hočeš eee ugotoviti recimo h vsaj to koliko je maksimalen znesek ki pride na otroka tudi ne gre zaradi tega ker skorajda vsak od teh prejemkov gre skozi drugo institucijo druga institucija odloča o njem drugi k kriteriji so eee eee n pa tudi seveda eee tudi drugačne lestvice so država sama se tega zaveda zaradi tega je točno zdaj v procesu priprave zakon o enotni vstopni točki to pomeni da ne bi več hodil ti na pet različnih krajev za eee za enkrat otroški dodatek za socialno pomoč pa za malico pa za za prevoz ampak greš na eno točko poveš kako je tvoje stanje pol ti dajo tam ne vem rang in potem glede na tisti rang boš ti vedel koliko denarja boš dobil ne bo pa več eee tudi ne bo več podvajanja ne zaradi tega ker včasih se eno eee eeh kaos eem torej grem pa grem pa zdaj nazaj torej zdaj eee načeloma je pa zelo lahko zagovarjati da dobijo otroci enako kot vsi ostali že načeloma to je možno kar kako bi rekla apriorno reči zakaj pa ne eee vendar glede na sedanje stanje in pa glede na to da imamo mi probleme še eee na drugih področjih ne samo na področju socialne države ampak recimo tudi na področju izobraževanja sem jaz eee izoblikovala tale predlog da otroci študenti oziroma vsi tisti ki so vključeni v formalno izobraževanje del temeljnega dohodka eno tretjino dobijo v obliki izobraževalnega vavčerja kaj izobraževalni vavčer pomeni ? to pomeni da ti država na tvoje ime da neki vavčer in s tistim greš ti v izobraževalno institucijo te institucije so že zdaj dobivale na vaš račun denar ampak zdaj bi bilo pomembno da ga vsak posameznik prinese kaj to pomeni ? to pomeni da bi uporabniki z nogami volili kot se temu reče in vplivali na to da so nagrajeni kvalitetnejši to bi na neki način lahko sprožilo kako bi rekla kvali eee diferenciacijo izobraževalnih inst institucij na osnovi kvalitete to je tudi mehka pot k uvajanju šolnine jaz vendar sem ena redkih ki eee zagovarja u uvajanje šolnine ne za za na univerzi ne eee ampak jaz zagovarjam to na ta način da vam da država denar za šolnino vi jo pa nesete na dobro izobraževalno institucijo eem imam tukaj še en predlog to je neformalni vavčer za vse odrasle in sicer eee za v tem smislu večina veste eee teh eee mojih dosedanjih sogovornikov je blazno alergična na to da bi kdor koli dobil denar kar tako eee s tudi recimo eee ko ko se ob eem pogovarja in eee odločajo o pomoči brezposelnim jih ves čas skrbi kako bi aktivirali ljudi ne kaj bodo ljudje če nič ne delajo in v tem smislu v recimo da gre v to smer je tudi tale neformalni vavčer smislu aktivacijskega vavčerja to pomeni da ne dobi vsak vsega denarja na roko ampak eno šestino tistega dobi za porabiti porabi ga pa lahko na sto petdeset različnih načinov vendar v smislu aktivnosti lahko gre na eee tečaj jezika lahko gre na tečaj joge lahko se ukvarja z prostovoljstvom lahko gre k starostniku in izmenjuje z njim izkušnje lahko se uči šaha lahko tarokira z sosedi poanta je da se ljudje družijo da se ljudje tudi kaj naučijo tudi naučijo ne samo sprejemanja informacij ampak naučijo tudi tega da so polni vednosti ki jo lahko delijo z drugimi eee ni tako daleč od tega kar že imamo imamo mi Borzo znanja v Sloveniji poleg tega imamo zdaj Časovno banko ki se uvaja v Ljubljani zdaj ne vem je tu že zaživela ? oživlja no torej hkrati tale ideja sledi tudi ideji mikro kredita nobelovca Junusa tistega Indijca ampak kaj on naredil saj na tem je poanta on je on tam kreditira da ljudje začnejo proizvajati in prodajati tukaj skozi ta neformalni vavčer bi pa država ljudem dala denar da začnejo trošiti denar ampak veste trošenje je vedno tako nekdo troši drugi od tega profitira ne odvisno pač s katere strani začneš mikro krediti začnejo na drugem na drugi strani neformalni vavčer začne na tej strani